Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Ilo iien eo enaaj bar jejjet kũtien kanaan in, em̦m̦aan eo ewõr kein jeje ippãn me ej kakõl̦l̦eik dem̦an armej ro ej jutak kõn Jijej Kũraij

Kajjitõk ko jãn Ro Rej Riit

Kajjitõk ko jãn Ro Rej Riit

Wõn em̦m̦aan eo ewõr kein jeje ippãn im em̦m̦aan ro jiljino ewõr kein ko̦kkure ippãer me pijen eo an Ezekiel ej kwal̦o̦k kake er?

Em̦m̦aan rein rej pijaikl̦o̦k enjel̦ ro me rar bõk kun̦aaer ilo iien eo kar ko̦kkure Jerusalem im renaaj bar bõk kun̦aaer ñan kõjem̦l̦o̦k jukjukun pãd in enana an Setan ilo Armagedon. Etke ejejjet mel̦el̦e in ekããl?

M̦okta jãn an kar jeepepl̦o̦k Jerusalem ilo iiõ eo 607 m̦okta jãn Kũraij, Ezekiel ear loe juon pijen kõn men ko renana armej ro ilo Jerusalem rar kõm̦m̦ani. Ãlikin an kar loe men in, kar kwal̦o̦k ñane ta ko renaaj wal̦o̦k m̦okta wõt jãn iien eo naaj kajeepepl̦o̦ke. Ear loe 6 em̦m̦aan ro me ewõr kein ko̦kkure ippãer im juon em̦m̦aan ibwiljier me ej “kõn̦ak nuknuk linen” im ewõr “kein jeje” ippãn. (Ezekiel 8:6-12; 9:2, 3) Kar jiroñ em̦m̦aan in im ba: “Kwõn ilo̦k iaolepen jikin kweilo̦k in . . . im kwõn kakõl̦l̦eik dem̦an armej ro rej jañ im liaajlo̦l̦ kõn aolep menin kajjõjõ ko em̦õj kõm̦m̦ani.” Innem, kar jiroñ em̦m̦aan ro ewõr kein ko̦kkure ippãer bwe ren m̦an aolep ro ilo ãneo me kar jab kakõl̦l̦eik er. (Ezekiel 9:4-7) Ta ko jej katak jãn pijen in, im wõn em̦m̦aan eo ewõr kein jeje ippãn?

Kar kwal̦o̦k kanaan in ilo iiõ eo 612 m̦okta jãn Kũraij, im ear m̦oktata jejjet kũtien ilo iien eo jarin tarin̦ae eo an RiBabil̦on ro rar ko̦kkure Jerusalem. Men in ear wal̦o̦k 5 iiõ tokãlik. Meñe RiBabil̦on ro rar ko̦kkure Jerusalem, ak ilo m̦ool Jeova eo ear kõjerbal er ñan kõm̦m̦ane men in. (Jeremaia 25:9, 15-18) Jeova ear kõjerbal er ñan kaje armej ro an kõn aer jum̦ae. Bõtab, ke rar ko̦kkure Jerusalem im m̦an armej ro, rar jab m̦an jabdetakwõt armej. Ro rem̦m̦an rar jab aikuj mej ippãn rinana ro. Jeova ear kõm̦m̦an ial̦ ñan lo̦mo̦o̦ren RiJu ro me rar diki m̦anit ko rekajjõjõ armej ro rar kõm̦m̦ani ilo ãneo.

Ezekiel ear jab bõk kun̦aan ilo jerbal eo ñan kakõl̦l̦eik dem̦an armej ro ak jerbal eo ñan m̦an armej ro renana. Kar lel̦o̦k jerbal kein ñan enjel̦ ro. Innem ikijjeen kanaan in, jemaroñ jel̦ã ta ko enjel̦ ro rar kõm̦m̦ani. Jeova ear jitõñ enjel̦ ro an bwe ren tõl jerbal eo ñan ko̦kkure rinana ro im bareinwõt kõjenolo̦k armej ro rem̦m̦an bwe ren el̦l̦ã im mour. *—Lale kõmel̦el̦e eo itulal̦.

Kanaan in enaaj bar jejjet kũtien. Ilo kar m̦okta, kar kõmel̦el̦e bwe em̦m̦aan eo ewõr kein jeje ippãn ej jitõñl̦o̦k ñan bween rũkkapit ro. Jaar l̦õmn̦ak bwe ñe armej ro rej m̦õn̦õn̦õ in eo̦roñ ennaan eo jej kwal̦o̦k naan kake im pokake, ej ãinwõt ñe em̦õj kakõl̦l̦eik er bwe ren bõk lo̦mo̦o̦r. Bõtab, ilo iiõ ko rej kab jem̦l̦o̦k, ear alikkar bwe kar aikuj kajim̦we mel̦el̦e in. Ekkar ñan bokin Matu 25:31-33, Jijej eo enaaj ekajete armej ro. Enaaj kõm̦m̦ane men in ilo naaj eñtaan eo el̦ap, im enaaj kõjepel ro rej ãinwõt jiip jãn ro rej ãinwõt koot. Innem, ro rej ãinwõt jiip renaaj el̦l̦ã im mour ak ro rej ãinwõt koot renaaj jako.

Innem, ikijjeen mel̦el̦e in ekããl, ta ko jej katak jãn pijen eo an Ezekiel? Ewõr 5 men ko jemaroñ katak:

  1. M̦okta jãn an kar jeepepl̦o̦k Jerusalem, jerbal eo an Ezekiel im Jeremaia ear ñan kakkõl armej ro kõn men ko renaaj wal̦o̦k. Ejja jerbal eo in Aiseia ear kõm̦m̦ane m̦okta jãn er. Rainin, Jeova ej kõjerbal juon kumi edik in rũkkapit ro bwe ren naajdik armej ro an ilo kõkkar im kakkõl aolep m̦okta jãn an jinoe eñtaan eo el̦ap. Innem, aolep rũkarejar ro me rej bũki katak kein rej bar bõk kun̦aaer im kakkõl ro jet.​—Matu 24:45-47, UBS.

  2. Ezekiel ear jab bõk kun̦aan ilo jerbal eo ñan kakõl̦l̦eik dem̦an armej ro. Ejja ãindein wõt, armej ro an Anij rainin rejjab kakõl̦l̦eik ro renaaj bõk lo̦mo̦o̦r. Men eo wõt rej kõm̦m̦ane ej kwal̦o̦k naan im kakkõl armej ro kõn men ko rej pojak in wal̦o̦k. Jerbal in rej kõm̦m̦ane ipel̦aakin lal̦ in ej pãd ium̦win tõl eo an enjel̦ ro.​—Revelesõn 14:6.

  3. Ilo kar raan ko an Ezekiel, ear jab wal̦o̦k kakõl̦l̦e ilo dem̦an armej ro. Enaaj bar ãindein ippãn armej ro naaj kakõl̦l̦eik er ñan aer el̦l̦ã im mour. Ak ta ko armej ro rej aikuj kõm̦m̦ani bwe ren maroñ bõk kakõl̦l̦e in ilo kõkkar? Rej aikuj m̦õn̦õn̦õ in eo̦roñ ennaan eo jej kwal̦o̦k naan kake ñan er, kwal̦o̦ki wãween ko juon Kũrjin ej aikuj kwal̦o̦ki, ajel̦o̦k mour ko aer ñan Jeova, im tiljek ilo aer rejetake ro jatin Kũraij ilo jerbalin kwal̦o̦k naan. (Matu 25:35-40) Ilo naaj eñtaan eo el̦ap, naaj kakõl̦l̦eik ak kããlõt ro rej kõm̦m̦ani men kein bwe ren el̦l̦ã im mour.

  4. Ilo iien eo enaaj bar jejjet kũtien kanaan in, em̦m̦aan eo ewõr kein jeje ippãn me ej kakõl̦l̦eik dem̦an armej ro ej jutak kõn Jijej Kũraij. Enaaj kakõl̦l̦eik ro renaaj uwaan jar eo el̦ap ilo eñtaan eo el̦ap ñe enaaj ekajete er im lo bwe rej ãinwõt jiip. Rein renaaj maroñ bõk jeraam̦m̦an eo ñan mour indeeo ijin ioon lal̦.​—Matu 25:34, 46. *—Lale kõmel̦el̦e eo itulal̦.

  5. Ilo iien eo enaaj bar jejjet kũtien kanaan in, em̦m̦aan ro 6 me ewõr kein ko̦kkure ippãer rej jutak kõn jarin enjel̦ ro ilañ me Jijej ej tõl er. M̦õttan jidik renaaj ko̦kkure kien ko ilo lal̦ in im jol̦o̦k aolep men ko renana.​—Ezekiel 9:2, 6, 7; Revelesõn 19:11-21.

Ad mel̦el̦e kõn katak kein raorõk ej kal̦apl̦o̦k ad tõmak bwe Jeova eban ko̦kkure armej ro rem̦m̦an ippãn armej ro renana. (2 Piter 2:9; 3:9) Rej bareinwõt kakeememej kõj kõn aorõkin jerbalin kwal̦o̦k naan ilo raan kein ad. Aolep rej aikuj roñ naanin kakkõl ko m̦okta jãn an itok jem̦l̦o̦kin!​—Matu 24:14.

^ Ear ejjel̦o̦k lukkuun kakõl̦l̦e ear wal̦o̦k ilo dem̦an armej ro rar bõk lo̦mo̦o̦r ãinwõt Baruk (rijeje eo an Jeremaia), RiItiopia eo etan Ebedmelek, im ro bwijjin Rekab. (Jeremaia 35:1-19, UBS; 39:15-18, UBS; 45:1-5) Kar kakõl̦l̦eik rein ilo kõkkar im eñin unin rar maroñ el̦l̦ã im mour.

^ Rũkkapit ro retiljek rejjab aikuj bõk kakõl̦l̦e in ñan aer el̦l̦ã im mour. Rein renaaj bõk jiil̦ eo aer ãliktata m̦okta wõt jãn aer mej ak m̦okta wõt jãn an jinoe eñtaan eo el̦ap.​—Revelesõn 7:1, 3.