Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Kwõj Ke Kile Unin an Aorõk ñan Am̦ Kõm̦m̦an Wõnm̦aanl̦o̦k?

Kwõj Ke Kile Unin an Aorõk ñan Am̦ Kõm̦m̦an Wõnm̦aanl̦o̦k?

“Kwõn niknik ilo kõnono ilo bok, im kauwe, im katakin.”​—1 TIMOTE 4:13.

AL: 45, 42

1, 2. (1) Ewi wãween an jejjet kũtien kanaan eo ilo bokin Aiseia 60:22 ilo raan kein ãliktata? (2) Ta jet iaan aikuj ko ilo doulul in an Jeova?

 BAIBÕL̦ ear kanaan im ba bwe “bwij eo ediktata im ettãtata enaaj oktak im l̦ap ãinwõt juon lal̦ eo ekajoor.” (Aiseia 60:22, UBS) Jej loe an kanaan in jejjet kũtien ilo raan kein ãliktata. Ñan waanjoñak, ilo kar 2015 eo, ear wõr 8,220,105 rukwal̦o̦k naan ro rar poub ilo jerbalin kwal̦o̦k naan ipel̦aakin lal̦ in! Ilo jem̦l̦o̦kin kanaan in Jeova ej ba: “Inaaj kõm̦m̦an bwe men in en m̦õkaj an wal̦o̦k ñe ejejjet iien eo.” Naan kein rej aikuj kõm̦akũt kõj kajjojo. Ãinwõt bajinjea ro rej uwe ilo juon wa im kile an m̦õkajl̦o̦k an ettõr, jej kile an m̦õkaj an l̦ap wõnm̦aanl̦o̦k ko ilo jerbal eo ñan kõm̦m̦an rũkal̦oor. Kõnke jej kile men in, ta ko kõj kajjojo jemaroñ kõm̦m̦ani? Jej ke kate kõj joñan wõt ad maroñ ñan kijejeto wõt ilo jerbalin kwal̦o̦k naan? Elõñ iaan rũttõmak ro jeid im jatid rej kwal̦o̦k aer kijejeto ilo aer rekũl̦ar ak akjel̦õri bainier. Bareinwõt, elõñ rej m̦õn̦õn̦õ in em̦m̦akũt ñan aelõñ ko el̦ap aer aikuj rukwal̦o̦k naan ie ak kal̦apl̦o̦k ijo kun̦aaer ñan Jeova ilo wãween ko jet.

2 Bõtab, ej l̦apl̦o̦k wõt ad aikuj jipañ. Ñan waanjoñak, enañin 2,000 eklejia ko rej jutak kajjojo iiõ. El̦aññe ewõr 5 em̦m̦aan ro renaaj lale kajjojo eklejia kein rekããl, mel̦el̦ein bwe kajjojo iiõ ej aikuj wõr 10,000 rijjipañ ro rej bõk jerbalin lale eklejia. Men in ej bar kaalikkar bwe ej menin aikuj ñan an elõñ to̦ujin likao im em̦m̦aan ro jeid im jatid kõm̦m̦an wõnm̦aanl̦o̦k ko ñan aer maroñ bõk jerbalin rijjipañ ilo eklejia. Ejjab men in wõt, ak kõj aolep, em̦m̦aan im kõrã jim̦or, elukkuun lõñ men ko jej aikuj kõm̦m̦ani ‘ilo ad jerbal ñan Irooj.’​—1 Korint 15:58, UBS.

WÃWEEN AN JUON KÕM̦M̦AN WÕNM̦AANL̦O̦K

3, 4. Ta mejãnkajjik ko kwõmaroñ kõttõpari?

3 Riit 1 Timote 3:1, UBS. Ilo eoon in, naanin Grik eo kar ukote ñan naan in “lukkuun kõn̦aan” ej mel̦el̦ein ñe juon ej m̦alm̦aanl̦o̦k bwe pein en maroñ tõpar juon men, bõlen kõnke ettol̦o̦k men eo jãne. Rijjilõk Paul ear kõjerbal naanin Grik in ñan kaalikkar bwe ñan an juon maroñ kõm̦m̦an wõnm̦aanl̦o̦k, ej aikuj lukkuun kate. Ñan waanjoñak, jen ba bwe juon jeid im jatid likao ej l̦õmn̦ak kõn an kal̦apl̦o̦k kun̦aan ilo eklejia eo. Meñe ejjab jerbal ãinwõt juon rijjipañ kiiõ, ak ej kile bwe ej aikuj kal̦apl̦o̦k an kate ñan kwal̦o̦k wãween ko Jeova ekõn̦aan bwe en kwal̦o̦ki. M̦okta, ej kate bwe en maroñ juon rijjipañ ilo eklejia eo. Innem tokãlik ñe ej juon rijjipañ, enaaj bar kate bwe en maroñ bõk jerbalin lale eklejia. Ilo an kajjioñ kõttõpare mejãnkajjik kein an, ej kate ñan kõm̦m̦ani men ko ej aikuj kõm̦m̦ani bwe en maroñ bõk eddo kein ilo eklejia eo.

4 Ilo ejja wãween in wõt, ro rekõn̦aan bainier, jerbal ilo Betel̦, ak ekkal Im̦õn Kweilo̦k ko, rej aikuj kate er ñan katõprak mejãnkajjik kein aer. Jen etale eoon ko ilo Baibõl̦ me remaroñ jipañ kõj aolep ñan kõm̦m̦an wõnm̦aanl̦o̦k im kal̦apl̦o̦k kun̦aad ilo jerbal ko ilo doulul in.

KATE WÕT EOK ÑAN KÕM̦M̦AN WÕNM̦AANL̦O̦K

5. Ewi wãween an likao im jiroñ ro maroñ kõjerbal kajoor im maroñ ko ippãer ilo aer karejar ñan Jeova?

5 Kõnke el̦ap kajoor im maroñ ippãn likao im jiroñ ro, elõñl̦o̦k men ko remaroñ kõm̦m̦ani ilo aer karejar ñan Jeova. (Riit Jabõn Kõnnaan 20:29, UBS.) Jet likao im jiroñ ro rej jerbal ilo ra ko im rej jipañ ilo jerbal eo ñan bũriin im kõm̦m̦ani bok ko ad ekoba Baibõl̦ eo. Bareinwõt elõñ likao im jiroñ ro rej jipañ ilo jerbalin ekkal ak kõkããl Im̦õn Kweilo̦k ko. Im ñe ej wal̦o̦k jorrããn ko rel̦l̦ap ilo jet jikin, ewõr likao im jiroñ ro rej kobal̦o̦k ippãn ro jeid im jatid me el̦ap imminene ko ippãer ñan jipañ ilo jikin kein rejorrããn. Bareinwõt, elõñ likao im jiroñ ro rej bainier rej etal im kwal̦o̦k naan ilo bukwõn ak aelõñ ko jet, ak katak bar juon kajin bwe ren maroñ kwal̦o̦k kõn ennaan eo em̦m̦an ilo kajin eo an armej ro.

6-8. (1) Ewi wãween an kar juon likao ukot wãween an l̦õmn̦ak kõn an karejar ñan Anij, im ta tokjãn ko rem̦m̦an rar wal̦o̦k ñane? (2) Ewi wãween ad maroñ “edjoñ im lo bwe Jeova ejouj”?

6 Ejjel̦o̦k pere bwe kwõj kile aorõkin ad aikuj karejar ñan Anij kõn aolepen bũruod. Ak ta el̦aññe kwõj bõk ejja l̦õmn̦ak eo wõt an kar juon jeid im jatid likao etan Aaron? Meñe ear dik im rũttol̦o̦k ilo juon baam̦le me rej karejar ñan Jeova, ak Aaron ej ba, “Ikõn jab itoklimo in pãd ilo kweilo̦k ko im kwal̦o̦k naan.” Aaron ear kõn̦aan bwe en m̦õn̦õn̦õ ilo an karejar ñan Anij ak ear jab jel̦ã etke ear jab lo m̦õn̦õn̦õ. Innem, ta eo ear kõm̦m̦ane?

7 Aaron ear kate ñan keini an kõm̦m̦ani men ko rar kõkajoor jem̦jerã eo an ippãn Jeova. Ear keini an riit Baibõl̦, kõpooje katak ko ñan iien kweilo̦k ko, im bõk kun̦aan ilo uwaak. El̦aptata, ear jino niknik ilo an jar. Ke ear l̦apl̦o̦k yokwe eo an ñan Jeova, ear jino kõm̦m̦an wõnm̦aanl̦o̦k ko im kal̦apl̦o̦k kun̦aan. Jãn iien eo m̦aanl̦o̦k, Aaron ear bainier, jipañ ilo jikin ko rar jorrããn, im kwal̦o̦k naan ilo bar juon aelõñ. Kiiõ Aaron ej jerbal ilo Betel̦ im ej juon eo ej lale eklejia. Ta l̦õmn̦ak eo an kõn aolep men kein ear kõm̦m̦ani? Ej ba, “Iar ‘edjoñ im lo bwe Jeova ejouj.’ Kõn an kajeraam̦m̦an eõ, ikõn̦aan kwal̦o̦k aõ kam̦m̦oolol im kal̦apl̦o̦k ijo kun̦aõ ilo aõ jerbal ñane, im men in ej kõm̦m̦an bwe en lõñl̦o̦k wõt jeraam̦m̦an ko ij loi.”

8 Juon rijeje sam ear ba: “Ro rej pukot Jeova rejãmin aikuj jabdewõt men em̦m̦an.” (Riit Sam 34:8-10.) Ealikkar bwe Jeova enaaj kajejjet kallim̦ur eo an ñan kõjparok im lale ro rej kijejeto ilo aer karejar ñane. Jenaaj “edjoñ im lo bwe Jeova ejouj” ñe jej kate kõj joñan wõt ad maroñ ilo ad karejar ñane. Im ñe jej lel̦o̦k aolepen ad ñan Anij, jenaaj lukkuun m̦õn̦õn̦õ im ejjel̦o̦k bar juon men emaroñ kõm̦m̦an ad m̦õn̦õn̦õ ñan joñan in.

KIJENMEJ WÕT IM JAB EBBEER

9, 10. Etke eaorõk bwe jen kijenmej im “kõttar”?

9 Ilo ad kate kõj ñan tõpar mejãnkajjik ko ad, jej aikuj kijenmej im “kõttar” wõt. (Maika 7:7) Bõlen emaroñ to ad kijenmej im kõttar ñan ad maroñ bõk jeraam̦m̦an ko ilo eklejia eo ak ñan an jejjet iien eo jemaroñ kal̦apl̦o̦k ijo kun̦aad. Meñe Jeova emaroñ kõtl̦o̦k an men in wal̦o̦k ñan kõj, ak jemaroñ tõmak bwe aolep iien Jeova ej rejetak im jipañ rũkarejar ro an retiljek. Jemaroñ katak jãn joñak eo an Ebream. Jeova ear kallim̦ur ñan Ebream bwe enaaj lel̦o̦k juon nejin l̦addik, bõtab Ebream ear aikuj kwal̦o̦k wõt an tõmak im kõttar iien eo enaaj jejjet kũtien naan kein an. (Hibru 6:12-15) Elõñ iiõ in an kar Ebream kõttar an wal̦o̦k Aisak, bõtab ear jab ebbeer im jako an tõmak, im Jeova ear kajejjet naan ko an ñane.​—Jenesis 15:3, 4, UBS; 21:5.

10 Ejjab pidodo ñan kijenmej wõt im kõttar. (Jabõn Kõnnaan 13:12, UBS) El̦aññe el̦ap ad inepata kõnke eto ad kõttar ñan bõk jeraam̦m̦an ko, men in emaroñ kõm̦m̦an bwe jen lukkuun ebbeer. Ijello̦kun ad inepata, eaorõk bwe jen kortokjãn iien in jej kõttar ñan kakõm̦anm̦anl̦o̦k wãween ko ippãd ak kõm̦m̦ani men ko renaaj jipañ kõj ñan bõk jeraam̦m̦an ko ilo eklejia. Jen lale 3 wãween ko jemaroñ kõm̦m̦ane men in.

11. Ta men ko jemaroñ kate kõj bwe en wõr ippãd, im etke men kein raorõk?

11 Kate eok bwe en wõr ippam̦ men ko kwõnaaj aikuji ilo am̦ kõm̦m̦ani eddo ko ilo eklejia. Ilo ad riiti Baibõl̦ im kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kake, jenaaj jel̦ã kwal̦o̦k mãlõtlõt im lol̦o̦kjen̦, im jel̦ã kilen kõm̦m̦ani pepe ko rejim̦we. Elukkuun aorõk bwe en wõr men kein ippãn ro rej bõk eddo ko ilo eklejia eo. (Jabõn Kõnnaan 1:1-4, UBS; Taitõs 1:7-9NW) Bareinwõt ilo ad riiti bok ko ad rej pedped ioon Baibõl̦, jenaaj maroñ jel̦ã l̦õmn̦ak eo an Anij kõn elõñ men ko. Ad jel̦ã kõn men in enaaj jipañ kõj kajjojo raan ñan kõm̦m̦ani pepe ko rej kabuñbũruon Jeova. Ñan waanjoñak, jenaaj maroñ kõm̦m̦ani pepe ko rem̦m̦an ikijjeen menin kam̦õn̦õn̦õ ko, nuknuk ko jej kõn̦aki, jããn, im wãween ad kõm̦m̦an ñan ro jet.

12. Ewi wãween an ro ilo eklejia eo maroñ kwal̦o̦k bwe rej jet ro retiljek ilo aer jerbal im ro jet remaroñ lõke er?

12 Kwal̦o̦k bwe kwõj juon eo etiljek ilo an jerbal im ro jet remaroñ lõke. Kõj aolep, em̦m̦aan im kõrã jim̦or, jej aikuj kate kõj joñan wõt ad maroñ ñan kajejjete jabdewõt jerbal kar letok ñan kõj. Ilo raan ko an Nihimaia, ear aikuj kããlõt jet ro im renaaj kõm̦m̦ani jet eddo ko ak jerbal ko raorõk. Wõn ro ear kããlõt er? Ear kããlõt ro rar mijak Anij, im retiljek im m̦ool ilo aer jerbal. (Nihimaia 7:2; 13:12, 13, UBS) Rainin, Anij ej bar kõtmãne bwe jen tiljek ilo jabdewõt eddo ak jerbal ko kar litok ñan kõj. (1 Korint 4:2, UBS) Jerbal ko rem̦m̦an jej kõm̦m̦ani renaaj alikkar ñan ro jet.​—Riit 1 Timote 5:25, UBS.

13. Ewi wãween am̦ maroñ anõke joñak eo an Josep ñe ejjab em̦m̦an an ro jet kõm̦m̦an ñan eok?

13 Atartar wõt ioon Jeova. Ta eo kwõmaroñ kõm̦m̦ane ñe ejjab em̦m̦an an ro jet kõm̦m̦an ñan eok? Bõlen kwõmaroñ m̦õkaj im kõm̦adm̦õde apañ eo. Bõtab, jet iien ñe kwõj kajjioñ jojomare eok make im wõnm̦aanl̦o̦k wõt im ba bwe kwe eo kwõjim̦we, men in emaroñ kõm̦m̦an bwe en l̦apl̦o̦k apañ eo. L̦õmn̦ak m̦õk kõn Josep. Meñe ear jab em̦m̦an an l̦õm̦aro jein kõm̦m̦an ñane, ak Josep ear jab dãpij wõt an illu. Tokãlik, Josep ear kalbuuj kõn juon men ear jab kõm̦m̦ane. Meñe ãindein, ak ear atartar wõt ioon Jeova. Ear l̦õmn̦ak wõt kõn kallim̦ur ko an Jeova, im ear dãpij wõt an tiljek. (Sam 105:19) Ãlikin an kar Josep iiooni mãlejjoñ kein, ear kiiõ pojak in bõk juon jerbal eaorõk. (Jenesis 41:37-44; 45:4-8) Ñe ejjab em̦m̦an an ro jet kõm̦m̦an ñan eok, jar bwe Jeova en lewaj mãlõtlõt. Enaaj jipañ eok ñan jol̦o̦k am̦ illu im inepata im bwe kwõn maroñ kwal̦o̦k jouj ilo wãween am̦ kõnnaan im kõm̦m̦an ñan er.​—Riit 1 Piter 5:10.

KÕM̦M̦AN WÕNM̦AANL̦O̦K ILO JERBALIN KWAL̦O̦K NAAN

14, 15. (1) Etke jej aikuj lale ta ko jemaroñ kõm̦m̦ani ñan kakõm̦anm̦anl̦o̦k wãween ad kwal̦o̦k naan? (2) Ta eo kwõmaroñ kõm̦m̦ane ñe kwõjjab maroñ tõpar armej ro ñe kwõj kwal̦o̦k naan? (Lale pija eo ilo jinoin katak in im bo̦o̦k eo “ Kwõj Ke M̦õn̦õn̦õ in Kajjioñe Wãween Kwal̦o̦k Naan ko Jet?”)

14 Paul ear rõjañ Timote im ba: “Kwõn niknik ilo kõnono ilo bok, im kauwe, im katakin. Kwõn kõjparok eok, im menin katakin ko am̦.” (1 Timote 4:13, 16) Timote ear juon eo el̦ap an jel̦ã kilen kwal̦o̦k naan. Meñe ãindein, ak ear aikuj lukkuun lale wãween an katakin im kakõm̦anm̦anl̦o̦k bwe en maroñ lo tõprak ilo an katakin ro jet. El̦aññe ear kõn̦aan tõpar bũruon armej ro, ear aikuj jel̦ã kilen ukoktak bwe wãween an katakin en jejjet ñan aikuj ko an armej ro. Ear jab aikuj l̦oore juon wõt wãween ak kõl ilo an katakin ro jet. Rainin, jej aikuj bar kate kõj ñan kõm̦m̦ane men in ñe jej kwal̦o̦k naan.

15 Ilo jet jikin, ekkã an jako armej ro jãn m̦õko im̦weer ñe jej kwal̦o̦k naan jãn em̦ ñan em̦. Im ilo jikin ko jet, ewõr m̦õko ewõr wõrwõr ko ie im epen ñan tõpar armej ro ie. El̦aññe ãindein ilo jikin ko kwõj kwal̦o̦k naan ie, bõlen kwõmaroñ kajjioñe wãween ko jet ñan tõpar armej ro.

16. Ewi wãween kwal̦o̦k naan ilo̦bwilej ej jipañ kõj ñan lo tõprak ilo jerbalin kwal̦o̦k naan?

16 Juon wãween em̦m̦an jemaroñ kajeeded ennaan eo em̦m̦an ej ilo ad kwal̦o̦k naan ilo̦bwilej. Elõñ rũttõmak ro jeid im jatid rej lo el̦ap tõprak ilo aer kwal̦o̦k naan ilo wãween in. Rej kõm̦m̦an iien ñan kwal̦o̦k naan ilo jikin kõttar train im baj ko, ilo jikin wia ko, jikin piknik ko, im jikin ko jet ewõr armej ie. Ñe juon ej kwal̦o̦k naan ilo̦bwilej, ej kwal̦o̦k lol̦o̦kjen̦ ilo an l̦õmn̦ak m̦okta kõn ta ko emaroñ bwebwenato kaki ippãn armej ro. Ñan waanjoñak, emaroñ jino bwebwenato kõn juon nuuj ear wal̦o̦k, nõbare armej eo kõn ajri ro nejin, ak kajjitõk juon men kõn jerbal eo an. Innem ilo an rukwal̦o̦k eo bwebwenato ippãn armej eo, emaroñ bõkm̦aantak juon mel̦el̦e jãn Baibõl̦ im kajjitõk ippãn armej eo kõn ta l̦õmn̦ak eo an kõn men in. Ekkã an armej ro kaalikkar aer m̦õn̦õn̦õ in bwebwenato ippãd kõn Baibõl̦ eo.

17, 18. (1) Ta eo emaroñ jipañ eok bwe kwõn jab mijak im jook in kwal̦o̦k naan ilo̦bwilej? (2) Etke em̦m̦an joñak eo an Devid ñan kwe ilo am̦ kate eok ilo jerbalin kwal̦o̦k naan?

17 Bõlen epen ñan jino bwebwenato ippãn armej ro ilo̦bwilej im kwal̦o̦k naan ñan er. El̦aññe ãindein kwe, jab ebbeer. Juon bainier etan Eddie ilo New York City, ear bar mijak im jook in bwebwenato ippãn armej ro ilo̦bwilej. Bõtab tokãlik, ear jako an mijak im jook. Ta eo ear jipañe? Ej ba: “Ilo iien kabuñ an baam̦le, kõm̦ro lio ippa ej kappok mel̦el̦e ko ñan kajjitõk ko elõñ iaan armej ro rej kwal̦o̦ki im kilen uwaake armej ro ñe rej jum̦ae. Kõm̦ro ej bareinwõt kajjitõk naanin rõjañ jãn rukwal̦o̦k ro jet ikijjeen jerbal in.” Eddie ej kiiõ itoklimo in kwal̦o̦k naan ilo̦bwilej.

18 Ñe enaaj l̦apl̦o̦k ad peran im jel̦ã kilen kwal̦o̦k naan, wõnm̦aanl̦o̦k ko jej kõm̦m̦ani renaaj alikkar ñan ro jet. (Riit 1 Timote 4:15.) Bareinwõt, jej bõktok nõbar ñan Jeova ãinwõt kar Devid, eo ear ba: “Inaaj wũjtak Jeova iien otemjej; An nõbar enaaj pãd ilo̦ñiũ iien otemjel̦o̦k. Aõ enaaj kõmmejãje ilo Jeova; ro ettã bũrueer renaaj roñjake im renaaj lañlõñ.” (Sam 34:1, 2) Ilo ad kate kõj ilo jerbalin kwal̦o̦k naan, bõlen jemaroñ jipañ ro ettã bũrueer bwe ren karejar ñan Jeova.

NÕBAR ANIJ ILO AM̦ KÕM̦M̦AN WÕNM̦AANL̦O̦K

19. Etke juon emaroñ lo wõt m̦õn̦õn̦õ ilo an karejar ñan Jeova meñe ej iioon mãlejjoñ im apañ ko?

19 Devid ear ba: “Jerbal ko Am̦ otemjej renaaj kam̦m̦oolol Eok, O Jeova, im ro rem̦m̦an Am̦ renaaj nõbar Eok. Renaaj ba kõn aiboojoj in aelõñ eo Am̦, im naaj kõnono kõn Am̦ kajoor, bwe ren kwal̦o̦k ñan ro nejin armej men ko rekajoor Ear kõm̦anm̦ani, im aiboojoj in utiej eo An.” (Sam 145:10-12) Aolep rũkarejar ro retiljek an Jeova rej bar bõk ejja l̦õmn̦ak in an Devid. Ak ta el̦aññe kwõj juon eo ejjab maroñ kal̦apl̦o̦k ijo kun̦aan ilo jerbalin kwal̦o̦k naan kõnke ewõr am̦ nañinmej ak kõn am̦ lukkuun rũtto? Aolep iien keememej bwe ñe kwõj kwal̦o̦k ennaan eo em̦m̦an ñan nõõj ro ak ro jet, kwõj nõbar Anij eo ad. El̦aññe kwõj juon eo ej pãd ilo kalbuuj kõn am̦ jutak pen kõn tõmak eo am̦, emaroñ wõr iien ko kwõj kwal̦o̦k naan ñan ro jet. Men in ej kabuñbũruon Jeova. (Jabõn Kõnnaan 27:11) Bareinwõt, el̦aññe kwõj kate wõt eok ñan kõm̦m̦ani men ko rej kõkajoor jem̦jerã eo am̦ ippãn Jeova meñe baam̦le eo am̦ rejjab pãd ilo m̦ool eo, kwõj bar kabuñbũruon Jeova. (1 Piter 3:1-4) Meñe kwõj iioon mãlejjoñ ko im apañ ko, ak ewõr wõt am̦ maroñ ñan nõbar Jeova im kõm̦m̦an wõnm̦aanl̦o̦k.

20, 21. El̦aññe kwõj kate wõt eok ñan kõm̦m̦an wõnm̦aanl̦o̦k im kal̦apl̦o̦k kun̦aam̦ ilo doulul in an Jeova, ewi wãween am̦ maroñ jipañ ro jet?

20 Jeova enaaj kajeraam̦m̦an eok el̦aññe kwõj kate wõt eok ñan kõm̦m̦an wõnm̦aanl̦o̦k. Bõlen ñe kwõj kõm̦m̦an jidik oktak ilo wãween am̦ kõjerbal iien ko am̦ ak ilo men ko kwõj kõm̦m̦ani kajjojo raan, enaaj maroñ l̦apl̦o̦k am̦ iien ñan kwal̦o̦k naan im jipañ ro ejjel̦o̦k aer kõjatdikdik bwe ren jel̦ã kõn katak ko rem̦ool. Im ilo am̦ kal̦apl̦o̦k kun̦aam̦ im kaarmejjete eok make, men in enaaj bar l̦ap an jipañ rũttõmak ro m̦õttam̦. Bareinwõt ilo am̦ kõttãik wõt kwe make im kate eok ilo eklejia eo, enaaj l̦ap an rũttõmak ro jeim̦ im jatũm̦ kam̦m̦oolol kõn men ko kwõj kõm̦m̦ani, im enaaj l̦apl̦o̦k wõt aer yokwe eok im kõn̦aan rejetake eok.

21 Kõj aolep jemaroñ kõm̦m̦an wõnm̦aanl̦o̦k ilo ad karejar ñan Jeova jekdo̦o̦n ñe elõñ iiõ ak jejjo wõt allõñ in ad karejar ñane. Ak ewi wãween an Kũrjin ro rerũtto ilo tõmak maroñ jipañ ro rekããl ñan kõm̦m̦an wõnm̦aanl̦o̦k? Jenaaj etale men in ilo katak in tok juon.