Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Katak ko Relap Itukaduin Jen Book in Joshua

Katak ko Relap Itukaduin Jen Book in Joshua

Nan eo an Jehovah Ej Mour Wõt

Katak ko Relap Itukaduin Jen Book in Joshua

KE RAR camp ilo ene emõn biken an Moab ilo 1473 B.C.E., Ri Israel ro rar lukkun mõnõnõ in roñ nan kein: “Komin kapojõk kijõmi; bwe matõn jilu ran kom naj elã jen Jordan in, bwe komin tõloñe eneo in bõke, eo Jeova ami Anij ej lewoj bwe en ami.” (Joshua 1:​11) Bed eo air ilo ene jemaden eo iumin 40 yiõ eiten jemlok.

Enañin roñoul yiõ ko tokelik, ri tel eo Joshua ej jutak iolapen enen Canaan im ba ñan ritto ro an Israel: “Lo, emwij aõ ajej ñõn kom ro dri ailiñ kein rej berwõt, bwe ren jolit ñõn bwij ko ami, jen Jordan, iben ro dri ailiñ otemjej I ar kejebeplok, aet, ñõn lomalo elap eo ej kajen tulokin al. Im Jeova, ami Anij, e naj kadrioijlok ir jen imami, im lujeljelilok ir jen iman mejemi; im kom naj bõk eneo air, einwõt Jeova ami Anij e ar konono ñõn kom.”​—Joshua 23:​4, 5.

Jeje eo an Joshua ilo 1450 B.C.E., book in Joshua ej juõn bwebwenato kin ta ko rar walok iumin 22 yiõ ko. Ke jej jutak itõrerein lal eo ekãl kar kallimur kake, wãwen eo ibbed ej einlok wõt eo an ro nejin Israel ke rar bojak in bõk Enen Kallimur eo. Inem, ilo elap itoklimo, jen etale book in Joshua.​—Dri Hibru 4:​12.

ÑAN “ENE EMÕN BIKEN AN JERIKO”

(Joshua 1:1–5:​15)

Joshua emol an bõk juõn jerbal elap an aorõk ke Jehovah ej jiroñ e: “E mij Moses korijera; inem kwon jutõk im elã jen Jordan in, kwe im armij rein otemjej, ñõn eneo Ij lelok ñõn ir, aet, ro nejin Israel”! (Joshua 1:2) Joshua ej aikwij tel juõn ailiñ ejaak in elõñ million armij ñan Enen Kallimur eo. Ñan kabojak, ej jilkinlok ruo ri aroñroñ ñan Jericho​—jikin kwelok eo rar aikwij in anjo ion mokta. Juõn kõrã ekijoñ etan Rahab, eo ear roñ kin jerbal ko rekajur Jehovah ear kõmmani ilo etan armij ro an, ej jokwe ilo jikin kwelok eo. Lio ej kejbãrok im jibañ ri aroñroñ rein im ej bõk jen ir juõn kallimur kin lomor eo an.

Ke ri aroñroñ ro rej jeblak, Joshua im armij ro re bojak in emmakit im kijone Lomalo Jordan. Meñe den ko rej jiõblok jen tõrerein, river eo ejjab juõn abañ ñan ir, bwe Jehovah ej kõmman bwe den ko rej tortok ren bõjrak im utiejlok ilo juõn ejoij im ej kõtlok bwe den ko rej torlallok ren torlok ilo Lomalo Ejãtõk. Elikin air kijone Lomalo Jordan, Ri Israel ro rej camp ilo Gilgal, juõn jikin ebak ñan Jericho. Emen ran ko tokelik, ilo jotenin ran eo kein ka 14 in Abib, rej kememe Kwojkwoj in Kijone eo ilo ene emõn bikin an Jericho. (Joshua 5:​10) Ran eo juõn, rej jino mõñã ekan in eneo, im men in letok eo kin manna e bõjrak. Ilo ien in, Joshua ej mwijit aolep lõmaro rar lotak ilo ene jemaden eo.

Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:

2:​4, 5—Etke Rahab ej mone lõmaro ri karejaran king eo me rej bukõti ri aroñroñ ro? Rahab ej kejbãrok ri aroñroñ rein meñe ear likit mour eo an ilo kauwatata kinke ewõr an tõmak ilo Jehovah. Kin men in, ear jab iumin aikwij eo ñan kwalok tu-ia ri aroñroñ ro rej bed ie ñan lõmaro me rej bukõt ñan kokkure armij ro an Anij. (Matu 7:6; 21:23-​27; Jon 7:​3-​10) Ilo mol, kar “kowãnik e kin jerbal ko,” ekoba an mone lõmaro ri karejaran king eo.​—Jemes 2:​24-​26.

5:​14, 15—Wõn eo “inelip in jar in tõrinae an Jeova”? Iroij eo me ej itok ñan kakajur Joshua ke rej jino tarinae ilo Enen Kallimur eo ej “Nan eo”​—Jesus Christ mokta jen an kar itok einwõt juõn armij ion lal. (Jon 1:1; Daniel 10:​13, NW) Elap an kakajur kij ñan jelã bwe Jesus Christ, eo kar kautiej e, ej bed ibben armij ro an Anij rainin ke rej bõk kunair ilo tarinae eo ilo jitõb!

Tokjen Katak ko ñan Kij:

1:​7-9. Read Bible ran otemjej, keini kalmenlokjen kake ta eo ej ba, im jerbale ta eo jej katak kake raorõk ñan lo tõbrak ilo jibadbad ko ad ilo jitõb.

1:​11. Joshua ej kajitõk ibben armij ro ñan keboje kijeir im jab bed bajjek im kõttar an Anij lelok aikwij ko air. Kakabilek eo an Jesus bwe jejjab aikwij inebata kin men in aikwij ko an mour, ekoba kallimur eo an bwe “naj koorlok men kein otemjej ñõn kom,” ejjab melelen bwe jejjab aikwij jerbal ñan kabwe aikwij ko ad make.​—Matu 6:​25, 33.

2:​4-​13. Elikin an roñ kin jerbal ko relap an Jehovah im kile aorõkin ien eo, Rahab ej kõmman bebe eo ñan koba ibben ri kabuñ ro an. Elañe eto am kar katak Bible im kwoj kile bwe jej bed ilo “ran ko eliktata,” kwon kar jab ke kõmman juõn bebe ñan karejar ñan Anij?​—2 Timote 3:1.

3:​15. Ke ear emõn report eo an ri aroñroñ ro me kar jilkinlok ir ñan Jericho, Joshua ej emmakit ilo mõkaj, ilo an jab kõttar an baatlok den ko ilo Lõmalo Jordan. Ikijen jibadbad ko me rej kitibuj kabuñ eo emol, jej aikwij jerbal ilo beran im jab kõttar mae ien wãwen ko rej emõnlok.

4:​4-8, 20-​24. Dekã ko 12 me kar bõki jen iolapen Lomalo Jordan rej jerbal einwõt juõn kein kakememej ñan Israel. Jerbal in lomoren armij ro an Jehovah ilo ran kein jen ri kijirãt ro an rej bareinwõt jerbal einwõt juõn kein kakememej bwe ej bed ibbeir.

TARINAE EO EJ WÕNMANLOK

(Joshua 6:1–12:24)

“Rar kanuij kil Jeriko . . . , ejelok ej drioij dreloñ. (Joshua 6:1) Ewi wãwen remaroñ anjo ion jikin kwelok in? Jehovah ej jiroñ Joshua kin kilen kõmmane. Ejjabto erup wõrwõr eo im ejorrãn jikin kwelok eo. Rahab im family eo an wõt rej bõk lomor.

Tarinae in tok juõn ej nae jikin kwelok eo an iroij in Ai. Ri aroñroñ ro rar ba bwe eiet ri jokwe ro ilo jikin kwelok in, inem ejjab lõñ armij ro rej aikwiji ñan anjo ion. Bõtab, tarrin 3,000 ri tarinae ro me kar jilkinlok ir ñan tarinaik jikin kwelok in rar aikwij in ko jen armij in Ai. Ta unin? Jehovah ejjab bed ibben Ri Israel ro. Achan jen bwij eo an Judah ear jerawiwi ke rar nitbwili Jericho. Elikin air kajimwe wãwen eo, Joshua ej bar tarinaik Ai. Kin air kar anjo ion Ri Israel ro juõn alen, king eo an Ai ej kijoror in tarinaik ir. Ak Joshua ej kajerbal juõn kilen tarinae me ej kortokjen liki eo an armij in Ai im ej anjo ion jikin kwelok eo.

Gibeon ej ‘juõn jikin kwelok elap​—elaplok jen Ai, im aolepen armij ro ie re kajur.’ (Joshua 10:2) Bõtab, ke rej roñ kin anjo eo an Israel nae Jericho im Ai, armij in Gibeon ro rar mone Joshua ñan kõmman juõn bujen ainemõn ibbeir. Ailiñ ko ibelakin rar watõk kwon in einwõt juõn men in kauwatata ñan ir. Lalem ian king ro air rar koba ibben don im nitbwili Gibeon. Israel ej lomoren Ri Gibeon ro im lukkun kokkure ri kijirãt ri tarinae ro. Iumin tel eo an Joshua Israel ear tarinaik jikin kwelok ko jet itu-rak im tu-rilik, im rar bareinwõt anjo ion juõn koba in king ro jen tu-eañ. Aolep king ro rar anjo ioir itu-rear in Jordan kar 31 orair.

Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:

10:13—Wãwen rot in emaroñ walok ilo wãwen et? “Eor ke men eo Jeova e jab maroñwe,” Eo ej Ri Kõmanman eo an lañ ko im lal? (Jenesis 18:14) Elañe ekõnan, Jehovah emaroñ kabõjrak an rol lal in im kõmman bwe al im alliñ ren einwõt ñe rejjab makitkit ñan ro ion lal rej lali. Ak emaroñ kõmman bwe lal in im alliñ ren rol wõt ke ej ukõt meram eo ej itok jen al im alliñ eo ilo juõn wãwen me ren romak wõt. Jekdon ta eo ej kõmmane, kar “ejelok ran einwõt” ilo bwebwenato in armij.​—Joshua 10:14.

10:13—Ta in book in Jashar? Book in rej bar konono kake ilo 2 Samuel 1:​18 ke ej jitõñlok ñan juõn poem etan “Al an Libon”​—juõn al in liãjlol kin King Saul eo an Israel im Jonathan nejin. Book eo kar juõn kakkobaba in al ko im poem ko kin men ko relap rar walok ilo bwebwenato an Israel, im ekkã air kar buñbuñ ibwiljin Ri Hebrew ro.

Tokjen Katak ko ñan Kij:

6:​26; 9:​22, 23. Lia eo Joshua ear keañ kake ilo ien eo kar kajeebeplok Jericho ej jejjet kitien enañin 500 yiõ ko tokelik. (1 Kiñ Ro 16:34) Lia eo an Noah nae Canaan likao eo jibwin ej jejjet kitien ke Ri Gibeon ro rej erom ri jerbal ro. (Jenesis 9:​25, 26) Nan eo an Jehovah ej mol ien otemjej.

7:​20-​25. Jet remaroñ watõk kwot eo an Achan einwõt juõn bwid dikdik, bõlen ilo air lemnak bwe ear jab kokkure ro jet. Remaroñ watõk kwot im bwid ko redik nae kien eo ilo Bible ilo juõn wãwen eindein lok wõt. Ak, jej aikwij einwõt Joshua ilo ad bebe ñan jumae jabdewõt ijjibed ko ñan kõmman jerbal ko rej nae kien eo ak nae mwil emõn.

9:​15, 26, 27. Jej aikwij kaorõk bujen ko jej kõmmani im kajejjet nan ko ad.

JOSHUA EJ BÕK JERBAL EO AN ELAP IM ELIKTATA

(Joshua 13:1–24:33)

Kiõ ke eritto​—enañin 90 yiõ dettan​—Joshua ej jino ajeje eneo. Juõn jerbal emol an lap! Bwij ko bwijin Reuben im Gad im jimettan in bwijin Manasseh ededelok air kar bõk jolet eo air itu-rear in Jordan. Bwij ko jet rej bõk jolet eo air kin kakõlle itu-rilik in eneo.

Rej kajutak imõn kabbed eo ilo Shiloh ilo enen Ephraim. Caleb ej bõk jikin kwelok in Hebron, im Joshua ej bõk Timnath-serah. Ri Levi ro rej bõk 48 jikin kwelok ko, ekoba 6 jikin kwelok in kone. Ke rej jeblak ñan jolet eo air itu-rear in Jordan, ri tarinae ro jen bwijin Reuben, Gad, im jimettan in bwijin Manasseh rar kalek juõn lokatok “e kanuij lap.” (Joshua 22:10) Bwij ko itu-rilik in Jordan rar watõk men in einwõt kabuñ ñan ekjap, im rar bojak in tarinaik ir, ak kin air konono ibben don rar bõprae air katorlok bõtõktõk.

Elikin an Joshua jokwe ilo Timnath-serah iumin jet yiõ ko, ej kokweloktok ritto ro an Israel, jiõb ro, ri ekajet ro, im ri kabwijrõk ro an Israel im rejañ ir bwe ren beran im tiljek wõt ñan Jehovah. Tokelik, Joshua ej kokweloktok aolepen bwijin Israel ñan Shechem. Ijo ej elij kin jerbal ko an Jehovah jen ien eo an Abraham man tak, im bar juõn alen ej rejañ ir ñan “mijõk Jeova, im korijer ñõn E ilo jime im mol.” Im armij ro rar uak im ba: “Kim naj jerbal ñõn Jeova am Anij, im kim naj eoroñ ainiken!” (Joshua 24:14, 15, 24) Elikin men kein Joshua ear mij ke ej 110 yiõ dettan.

Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:

13:1—Men in ejjab idaptõk ke ibben ta eo ej ba ilo Joshua 11:23? Jaab, bwe tarinae eo kin Enen Kallimur eo ear walok ilo ruo wãwen ko: Mokta, ke aolepen Israel ar tarinae im anjo ion 31 king ro ilo enen Canaan men in ear rupe kajur eo an Ri Canaan ro. Wãwen eo kein karuo kar kin air bõk eneo ikijen jerbal eo an juõn bwij ak armij. (Joshua 17:14-​18; 18:3) Meñe ro nejin Israel rar likjap in kadiojlok aolep Ri Canaan ro jen ibwiljiir, ro rar bedwõt rar jab kauwatata ñan jokane eo an Israel. (Joshua 16:10; 17:12) Joshua 21:44 ej ba: “Im Jeova e ar lelok ñõn ir kakije jen ailiñ ko iturir.”

24:2—Jemen Abraham, Terah, ear ke kabuñ ñan ekjap ko? Ilo jinoin, Terah ear jab kabuñ ñan Jehovah Anij. Bõlen ear kabuñ ñan anij an alliñ eo etan Sin​—juõn iroij ebuñbuñ ilo Ur. Ekkar ñan manit eo an Ri Jew ro, Terah emaroñ kar juõn eo ear kõmman ekjap ko. Bõtab, ke Anij ear kakien Abraham bwe en ilok jen Ur, Terah ej etal ibben lok ñan Haran.​—Jenesis 11:31.

Tokjen Katak ko ñan Kij:

14:10-​13. Meñe ear 85 yiõ dettan, Caleb ej kajitõk kin jerbal eo ebin ñan ubakelok armij ro jen Hebron. Ri Anak ro rar bed ijo​—armij ro re kanuij inea. Kin jibañ jen Jehovah, ri tarinae in ej lo tõbrak, im Hebron ej erom juõn jikin kwelok in kone. (Joshua 15:13-​19; 21:11-​13) Joñok eo an Caleb ej rejañ kij bwe jen jab ãliklik in bõk jerbal ko rebin an Anij.

22:​9-​12, 21-​33. Jej aikwij kejbãrok bwe jen jab ekajet ilo bwid kin kõmman ko an armij.

‘Ejelok Juõn Nan Ear Likjap’

Ke ear ritto, Joshua ej jiroñ ritto ro an Israel: “E ar jab likjõp juõn men ian men ko remõn Jeova ami Anij e ar ba kin kom; men otemjej re jejit ñõn kom, ejelok juõn iair e ir.” (Joshua 23:14) Elap an alikar men in ilo bwebwenato eo an Joshua!

“Bwe jabrewõt men ko ar jeje mokta, ar jeje ken katakin kij,” ri jilek Paul ear je, “bwe kij kin kijenmij, im kin ainemõn jen Jeje ko, en or ar kejatrikrik.” (Dri Rom 15:4) Jemaroñ liki bwe kejatdikdik eo ad ilo kallimur ko an Anij ejjab bwid. Ejelok juõn kallimur enaj likjap; renaj aolep jejjet kitieir.

[Pija eo ilo peij 29]

Kwoj jelã ke ta unin kar kowãnik kõrã ekijoñ eo Rahab?

[Pija eo ilo peij 31]

Kwot eo an Achan ear jab juõn bwid dikdik; ear tellok ñan tokjen ko relap

[Pija eo ilo peij 31]

“Kin tõmak worwor ko in Jeriko r’ar buñ.”​—Dri Hibru 11:30