Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Kwoj Bokake Wõn—Anij Ke Ak Armij?

Kwoj Bokake Wõn—Anij Ke Ak Armij?

Kwoj Bokake Wõn​—Anij Ke Ak Armij?

“Emõn jen bokake Anij elap jen armij.”​—JERBAL 5:29.

1. (a) Ta unin tel in katak in? (b) Etke rar kalbuji ri jilek ro?

 RI EKAJET ro ilo imõm ekajet eo elap an Ri Jew ro rar illu. Ro rar bed ilo kalbuj rar jako. Kar ri jilek ro an Jesus Christ, juõn emaan me ri ekajet ro rar ekajete bwe en mij jejjo week ko lok iman. Kiõ ri ekajet ro rar bojak in ekajete ri kalor ro an rar ebake tata. Ak ke ro ri lale imõn kalbuj eo rar etal im bukõt ir, rar jako jen jikin kalbuj ko air, meñe rar kiili im kabine kejam ko. Ejjabto tokelik, ro ri lale imõn kalbuj eo rar jelã bwe ri jilek ro rar bed ilo temple eo ilo Jerusalem, im ilo beran rar kwalok nan kin Jesus Christ ñan armij ro ijo—ejja un eo wõt unin air kar kalbuji ir! Ri lale kalbuj ro rar kajju lok ñan temple eo, im rar jibwe im ãñinlok ri jilek ro ñan imõn ekajet eo.​—Jerbal 5:17-25.

2. Ta eo juõn enjel ear kaiñi ri jilek ro bwe ren kõmmane?

2 Juõn enjel ear kadioj ri jilek ro jen kalbuj eo. Ear ke kõtlok ir kinke ear jab kõnan bwe ren eñtan wõt ilo matõrtõr? Jaab. Unin ej bwe armij ro ilo Jerusalem ren roñjake news eo emõn kin Jesus Christ. Enjel eo ear jiroñ ri jilek ro bwe ren “konono . . . ñõn armij rõn, nan otemjej an Mour in.” (Jerbal 5:19, 20) Inem ke ro ri lale temple rar tõbartok temple eo, rar lo bwe ri jilek ro rar kajejjet nan in kaiñi in ilo kiblie.

3, 4. (a) Ke rar kaiñi ir bwe ren jab kwalok nan, ewi wãwen Peter im John rar uak? (b) Ewi wãwen ri jilek ro jet rar uak?

3 Ruo ian ri kwalok ro reberan, ri jilek Peter im John, rar jutak iman ri ekajet eo elap, Joseph Caiaphas, ilo ien eo ear kauweik ir. Ear ba: “Kim ar kanuij jiroñ kom bwe komin jab katakin ilo ãt in, im lo, kom ar kobrõk Jerusalem kin ami katak, im kõnan bõktok dran armij in iom.” (Jerbal 5:28) Caiaphas en kar jab bwilõñ ke ej bar lo Peter im John. Ke ear kaiñi ir ilo ien eo mokta bwe ren jab kwalok nan, ri jilek rein ruo rar uak im ba: “Elañe ejime iman mejen Anij bwe kimin eoroñ kom elap jen Anij, komin ekajete. Bwe kim jab maroñ in jab konono men ko kim ar loi im roñjaki.” Einwõt ri kanan in etto eo Jeremiah, Peter im John rar jab bõjrak jen air kajejjet jerbal eo ñan kwalok nan.​—Jerbal 4:18-20; Jeremiah 20:9.

4 Kiõ, jab Peter im John wõt ak aolep ri jilek ro—ekoba ri jilek eo ekãl Matthias—rar aikwij jutak iman ri ekajet ro. (Jerbal 1:21-26) Ke rar kaiñi ir bwe ren bõjrak jen air kwalok nan, ilo beran rar ba: “Emõn jen bokake Anij elap jen armij.”—Jerbal 5:29.

Bokake Anij ke Einwõt Iroij Ak Armij?

5, 6. Etke ri jilek ro rar jab bokake kien eo jen ri ekajet ro?

5 Emol bwe ri jilek ro rar armij ro rekiblie im ekkã air bokake kien ko an ri ekajet ro. Bõtab, ejelok jabdewõt armij, meñe elukkun kajur, emaroñ kaiñi bar juõn armij bwe en jab bokake juõn ian kien ko an Anij. Jehovah ej Anij “Eo Eutiejtata ion aolepen lõlin.” (Sam Ko 83:18) Ejjab “Iroij in ekajet ñõn aolepen lõl” wõt ak ej Ri Letok Kien Eutiejtata, im King Indio. Ekkar ñan lemnak eo an Anij jabdewõt kien ko an lal me rej kajeoñ in ukõt juõn ian kien ko an Anij ejamin lo tõbrak.​—Jenesis 18:25; Aiseia 33:22.

6 Jet ian ri meletlet ro an kien ko an lal rar kamol men in. Ñan wanjoñok, ilo ebeben eo kein ka 18 juõn ri ekajet emeletlet ilo England etan William Blackstone ear je bwe ejelok juõn kien an armij en kar idaptõk ibben kien ko ilo Bible. Inem, Sanhedrin eo (ak Jikin Ekajet eo Elap an Ri Jew ro) ear ellã jen joñan maroñ eo an ke ear kaiñi ri jilek ro bwe ren bõjrak jen air kwalok nan. Ri jilek ro rar jab bokake kien in.

7. Etke jerbal in kwalok nan ear kaillu priest ro relap?

7 Bebe eo an ri jilek ro bwe renaj wõnmanlok wõt im kwalok nan ear kaillu priest ro relap. Jet ian rein kar Sadducee ro, ekoba Caiaphas, ro me rar jab tõmak ilo jerkakbiji eo. (Jerbal 4:1, 2; 5:17) Ak, ri jilek ro rar kwalok nan wõt im ba bwe Jesus ear jerkakbiji jen mij. Kobalok ibben men in, jet ian priest ro relap rar kamaat air maroñ ñan wiaik buruen Ri Rom ro reutiej. Ilo ien eo rar ekajete Jesus, ke rar kajitõk ibben priest ro relap elañe rar kõnan bõk Jesus einwõt air King, rar lamõj im ba: “Ejelok am kiñ, a Sizar wõt.” (Jon 19:15) * Ri jilek ro rar jab kabin wõt mol eo bwe Jesus ear jerkakbiji ak rar bareinwõt katakin bwe ijellokin etan Jesus, “ejelok bar juõn ãt iomin lõñ, im letok ñõn armij bwe jen mour ilo E.” (Jerbal 2:36; 4:12) Elañe armij ro rar reilok ñan Jesus einwõt Ri Tel eo air emwij an jerkakbiji, priest ro rar mijak kinke, Ri Rom ro remaroñ kar itok im ri tel ro an Ri Jew ro renaj kar luji ‘jikiir im bwijiir.’—Jon 11:48.

8. Ta nan in kakabilek eo emeletlet Gamaliel ear lelok ñan ri ekajet ro ilo Jikin Ekajet eo Elap?

8 Ilju eo an ri jilek ro an Jesus Christ ear jab emõn. Ri ekajet ro ilo Jikin Ekajet eo Elap rar bebe in mõn ir bwe ren mij. (Jerbal 5:33) Bõtab, juõn oktak ear walok ilo idiñ. Gamaliel, juõn ri meletlet ilo Kien eo, ear jutak im kakkõl ri jerbal ro mõttan bwe ren jab kajejjet bebe eo air ilo mõkaj. Ear ba ilo meletlet: “Elañe bebe in, ak jerbal in jen armij rõn, e naj joko. A elañe e jen Anij, kom jab maroñ in kokkure.” Inem ilo alikar, Gamaliel ear wõnmanlok im ba: “Ñe r’ab lo kom tõrinaek Anij.”​—Jerbal 5:34, 38, 39.

9. Ta eo ej kamol bwe jerbal eo an ri jilek ro ear itok jen Anij?

9 Ilo bwilõñ, ri ekajet ro rar lor nan in kakabilek eo an Gamaliel. Ri ekajet ro rar “kirtok ro dri jilik, im dreñlok ir, rej jiroñ bwe ren jab konono ilo etan Jisõs, im rej kõtlok ir.” Bõtab, jen air mijak, rar beek in bokake nan in kaiñ eo an enjel eo ñan kwalok nan. Inem, elikin air kõtlok ir, ‘ran otemjej iloan tempel, im ilo jikir [ri jilek ro] rar wõnmanlok im katakin im kwalok Jisõs bwe E dri Kraist.’ (Jerbal 5:40, 42) Jehovah ear kajerammõn jerbal ko air. Ñan joñan et eo? “Nan in Anij elaplok; im oran dri kalor elap an orlok i Jerusalem.” Emol bwe, “elap jaran pris ro rej bokake tõmak eo.” (Jerbal 6:7) Men in ear lap an kainebataik priest ro relap! Men in kamol ko rar laplok wõt: Rar kamol bwe jerbal eo an ri jilek ro ear itok jen Anij!

Ri Tarinae ro Nae Anij Rejjab Maroñ Lo Tõbrak

10. Ekkar ñan lemnak eo an armij, etke Caiaphas ear eñjake bwe reban jolok e jen jerbal eo an, ak etke ear bwid ilo an liki armij?

10 Ilo ebeben eo kein ka juõn, Ri utiej ro ilo Rom rar kãlet Ri Jew ro ñan air bõk jerbal in priest elap. Valerius Gratus ear kãlet Joseph Caiaphas, priest eo emweie, im etto an kar bed ilo jerbal in jen elõñ priest ro jet mokta jen e. Bõlen Caiaphas ear bõk jerbal eo an kinke ear wejepedik ilo konono im ear jimjeraik Pilate jab kinke Anij ear kãlete. Meñe eindein, ear bwid ilo an liki armij. Jilu yiõ ko elikin an ri jilek ro jutak iman ri ekajet ro ilo Jikin Ekajet eo Elap, Caiaphas ear luji jimjera eo an ibben ri utiej ro ilo Rom im ear aikwij to jen jerbal eo an einwõt priest eo elap.

11. Ilo jemlokin ta eo ear walok ñan Pontius Pilate im jukjuk im bed eo an Ri Jew ro, im ta eo kwomaroñ katak jen bwebwenato in?

11 Nan in kaiñi eo ñan jolok Caiaphas jen jerbal eo an ear itok jen ri utiej eo an Pilate etan Lucius Vitellius, governor in Syria, im Pilate, eo jeran Caiaphas, ear jab maroñ kabõjrak e jen an kõmman men in. Ilo mol, juõn wõt yiõ elikin an Caiaphas to jen jerbal eo an, Pilate ear bareinwõt luji jerbal eo an im ear aikwij jeblak ñan Rome kin an armij ro naruõn kin jet men ko ear kõmmani. Ikijen ri tel ro an Ri Jew ro me rar liki Sizar, Ri Rome ro rar ‘bõk jikir im bwijiir.’ Men in ear walok ilo yiõ eo 70 C.E. ke jar in tarinae eo an Rome ear lukkun kokkure jikin kwelok in Jerusalem, ekoba temple eo im Jikin Ekajet eo Elap. Elap an mol nan ko an ri jeje sam kin men in: “Komin jab liki bwirõk rõn, ak nejin armij eo ejelok jibõñ iben”!​—Jon 11:48; Sam Ko 146:3.

12. Ewi wãwen joñok eo an Jesus ej kamol bwe bokake Anij ej ial eo emeletlet?

12 Ilo oktan, Anij ear kãlet Jesus Christ bwe en Priest eo Elap ilo temple eo ilañ. Ejelok juõn armij emaroñ jolok e jen jerbal eo an. Emol, Jesus “jerbal in pris eo An e jamin ukukot.” (Dri Hibru 2:9; 7:17, 24; 9:11) Anij ear bareinwõt kãlet Jesus bwe en Ri Ekajete ro remour im remij. (1 Piter 4:5) Einwõt ri ekajet eo, Jesus enaj beek elañe Joseph Caiaphas im Pontius Pilate rej tellokin bõk mour ilo ran ko renaj itok.​—Matu 23:33; Jerbal 24:15.

Ri Kwalok ro an Ailiñ eo Reberan ilo Ran kein

13. Ilo ran kein, ta jerbal eo ej kamol bwe ej itok jen armij, im ta jerbal eo ej kamol bwe ear itok jen Anij? Ewi wãwen am jelã?

13 Ilo ran kein ad, einwõt ilo ebeben eo kein kajuõn, elõñ rej ‘tõrinaek Anij.’ (Jerbal 5:39) Ñan wanjoñok, ke Ri Kennan ro an Jehovah rar jab kautiej Adolph Hitler einwõt ri tel eo air, Hitler ear kallimur bwe enaj kokkure ir. (Matu 23:10) Dolul eo an Hitler ear maroñ kõmmane jerbal in. Ri tarinae ro an Germany rar lo tõbrak ilo air kar kalbuji elõñ thousand Ri Kennan ro. Im rar bareinwõt mõn jet ian Ri Kennan rein. Bõtab ri tarinae ro an Germany rar jab lo tõbrak ke rar kajeoñ in kokkure bebe eo an Ri Kennan rein ñan kabuñ ñan Anij wõt, im rar jab maroñ kajeebeplok dolul eo an ri karejar ro an Anij. Jerbal eo an Ri Christian rein ear itok jen Anij, jab armij, im ejelok juõn emaroñ kokkure jerbal eo an Anij. Jiljinoñoul jiljino yiõ ko tokelik, rein retiljek rar ellã jen air bed ilo kalbuj eo ilo Germany rar jerbal wõt ñan Jehovah ‘kin aolepen burueir im kin aolepen air, im kin air lemnok otemjej,’ ak Hitler im ri tarinae ro an rar jako.​—Matu 22:37.

14. (a) Ta jibadbad ko ri jumae ro rar kõmmani ñan ruruwe ri karejar ro an Anij, im ta eo ear walok? (b) Jibadbad kein renaj ke kajorrãn ro don Anij ñan indio? (Dri Hibru 13:5, 6)

14 Ilo yiõ ko liktak jen ien ko an ri tarinae ro an Germany , ro jet rar tarinaik Jehovah im armij ro an. Ilo elõñ ailiñ ko ilo Europe, dolul in kabuñ im kien ko retao rar riap im ba bwe Ri Kennan ro an Jehovah rej juõn ‘kabuñ ekauwatata.’ Ejja nan in riap eo wõt rar ba nae Ri Christian ro ilo ebeben eo kein kajuõn. (Jerbal 28:22) Mol eo in bwe, dolul in European Court of Human Rights ear kile Ri Kennan ro an Jehovah einwõt juõn dolul in kabuñ, jab baj juõn jar in armij rej lor juõn armij. Ejelok bere bwe ri jumae ro rejelã men in. Ak, rej wõnmanlok wõt im ruruwe Ri Kennan ro an Jehovah. Kin air riap nae ir, jet rar luji jerbal ko air. Ajiri ro an Ri Kennan ro rar bõk kajirere ilo jikin school ko. Alab ro kin air mijak armij rar rupe kwon ko Ri Kennan ro rar kõmmani ibbeir ikijen moko rar kajerbali ñan kwelok ko air jen jemaan. Jet ien, dolul in kien ko rej jab kamelim jet armij bwe ren erom juõn ian ri ailiñ eo air kinke rej Ri Kennan ro an Jehovah! Meñe eindein, Ri Kennan ro rar tiljek wõt.

15, 16. Ewi wãwen Ri Kennan ro an Jehovah ilo France rar emmakit ke armij ro rar jumae jerbal in Christian eo air, im etke rej kwalok nan wõt?

15 Ñan wanjoñok, ilo France, ekkã an armij ro kwalok air kõmmanwa im jokkin wõt juõn ilo lemnak. Bõtab, jet ri jumae rar kowõnmanlok kien ko ñan kabõjrak jerbal eo an Ailiñ eo. Ewi wãwen an kar Ri Kennan ro an Jehovah emmakit? Rar kalaplok air jerbal in kwalok nan jen mokta im lo tõbrak ko rekabwilõñlõñ. (Jemes 4:7) Kinke, iumin jiljino wõt alliñ, oran ri katak Bible ro ear laplok 33 percent ilo ailiñ eo! Alikar bwe Devil eo elaplok an illu ñe ej lo an ro emol burueir ilo France mõnõnõ in bõk news eo emõn. (Reveles̃õn 12:17) Ri Christian ro mõttad ilo France rar liki bwe nan ko an ri kanan Aiseia renaj kar jejjet kitieir ilo ir: “Jabrewõt ken tõrinae emwij nawãwen nae yuk, e jamin jerammõn; im jabrewõt lo e naj walok nae yuk ilo ekajet, kwo naj liakelok e.”​—Aiseia 54:17.

16 Ri Kennan ro an Jehovah rejjab mõnõnõ in bõk matõrtõr. Bõtab, ñan bokake kien eo Anij ej lelok ñan Ri Christian ro otemjej, rejamin bõjrak jen air konono kin men ko rej roñjake. Rar kate ir ñan mour ilo jimwe ilo ailiñ ko air. Bõtab, ñe ewõr juõn oktak ikõtan kien ko an Anij im kien ko an armij, renaj bokake Anij jen armij.

Kwon Jab Mijak Ir

17. Etke jejjab aikwij mijak ri kijirãt ro ad, ak en kar ewi lemnak eo ad kin ir?

17 Ro rej kijirãte kij rej bed ilo juõn wãwen ekauwatata. Rej tarinaik Anij. Kin men in, jej errã ibben nan in kaiñi eo an Jesus, jen ad mijak ir, jej jar kin ro rej matõrtõre kij. (Matu 5:44) Jej jar bwe Jeova en kabellok mejen ro rej jumae kin air jajelokjen ñan air lo mol eo, einwõt kar ri Tarsus eo Saul, Jehovah en kabellok mejeir bwe ren lo mol eo. (2 Dri Korint 4:4) Saul ear erom Ri Christian ri jilek Paul im ear lukkun eñtan jen pein ri utiej ro ilo ran eo an. Ak, ear kakememej wõt ri tõmak ro mõttan bwe “ren kiblie ñõn iroij rõn, im ro reutiej jen ir, im ren jilkaie im pojõk ñõn jerbal otemjej remõn, Im ren jab konono nana kin jabrewõt armij, im jab dri akwail, a ren joij wõt, im kwalok inemõn otemjej ñõn armij otemjej.” (Taitõs 3:1, 2) Ri Kennan ro an Jehovah ilo France im ailiñ ko jet rej bokake nan in kakabilek in.

18. Ilo wãwen et ko Jehovah emaroñ kanemkwoj armij ro an, im ta eo enaj walok ilo jemlokin?

18 Anij ear jiroñ ri kanan Jeremiah: “Kwon jab mijak ir, kinke inaj bed ibbam im kejbarok yuk.” (Jeremiah 1:8) Ewi wãwen an Jehovah kanemkwoj kij jen matõrtõr rainin? Emaroñ kãlet juõn ri ekajet emõn einwõt Gamaliel. Ak emaroñ kõmman bwe juõn ri utiej ekõmmanwa en bõk jerbal eo an juõn ri utiej elej im nana. Bõtab, jet ien, Jehovah emaroñ kõtlok bwe armij ro an ren bedwõt ilo matõrtõr mae jemlokin. (2 Timote 3:12) Elañe Anij ej kõtlok bwe jen bõk matõrtõr, enaj kakajur kij bwe jen kijenmij wõt. (1 Dri Korint 10:13) Im jekdon ta melejoñ eo Anij ej kõtlok, enaj ejelok ad bere kin ta eo enaj walok ilo jemlokin: Ro rej tarinaik armij ro an Anij rej tarinaik Anij, im ro rej kijirãte Anij rejamin lo tõbrak.

19. Ta un in tel in yiõ eo ñan 2006, im etke ekkar men in?

19 Jesus ear jiroñ ri kalor ro an bwe ren bojak in bõk eñtan. (Jon 16:33) Kin men in, nan ko ilo Jerbal 5:29 relukkun jejjet ñan ran kein: “Emõn jen bokake Anij elap jen armij.” Kin un in, Ri Kennan ro an Jehovah rar kãlet nan kein rekabwilõñlõñ bwe en unin tel in yiõ eo ñan 2006. Jen beek ilo buruõd bwe ilo yiõ eo ej itok im ñan indio jen bokake Anij einwõt Iroij eo ad jekdon ta eo enaj walok ñan kij!

[Kamelele eo itulal]

^ “Sizar” eo me priest ro relap rar jurake ilo ien eo kar Iroij in Rom eoTiberius , juõn ri jelã mon im ri uror me armij ro rar dike. Bareinwõt Tiberius ear buñbuñ kin an kõmman manit ko retton.​—Daniel 11:15, 21.

Kwomaroñ Ke Uak?

• Ta joñok eo ekõketak ri jilek ro rar likit ñan kij ikijen wãwen eo rar jelmae jumae?

• Etke ien otemjej jej aikwij bokake Anij elap jen armij?

• Ilo mol ro rej jumae kij rej jumae wõn?

• Ta eo enaj walok ñan ro rej kijenmij iumin matõrtõr?

[Kajitõk ko ñan katak]

[Naan ko ilo peij 21]

Unin tel in yiõ eo ñan 2006 enaj: “Emõn jen bokake Anij elap jen armij.”​—Jerbal 5:29.

[Pija eo ilo peij 18]

“Emõn jen bokake Anij elap jen armij”

[Pija eo ilo peij 20]

Caiaphas ear liki armij elap jen Anij