Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Katak ko Relap Jen Book in Nihimaia

Katak ko Relap Jen Book in Nihimaia

Nan eo an Jehovah Ej Mour Wõt

Katak ko Relap Jen Book in Nihimaia

JOÑOUL ruo yiõ ko emwij air motlok jen ien eo ke men ko kar jeje kaki ilo book in Ezra rar walok. Kiõ ej ebak ñan “ien eo kien eo enaj iwõj bwe Jerusalem en bar ekkal” —men eo ej kakõllan jinoin week ko 70 in yiõ ko rej tellok ñan Messiah eo. (Daniel 9:24–27) Book in Nihimaia ej kitibuj 12 yiõ ko raorõk ilo bwebwenato, jen 456 B.C.E ñan 443 B.C.E., ke armij ro an Anij rar bar kalek worwor eo an Jerusalem.

Governor eo, Nehemiah ear jeje book in, im ej juõn bwebwenato kin wãwen kabuñ eo emol ej utiej lõñlok ñe juõn ej kate im lukkun atartar ion Jehovah Anij. Ej lukkun kalikar kin ewi wãwen Jehovah ej karõk wãwen ko ñan an jejjet ankil an. Bwebwenato in ej bareinwõt kin juõn ri tel ekajur im beran. Ennan eo ilo book in Nihimaia ej letok katak ko raorõk ñan aolep ri kabuñ ro remol ilo ran kein, “bwe nan in Anij ej mour im jerbal wõt.”​—Dri Hibru 4:12.

“EIN DREIN AR KAMWIJLOK WORWOR EO”

(Nihimaia 1:1–6:19)

Nehemiah ej bed ilo Shushan imweo imõn king, im ej kõmmane juõn jerbal eutiej ñan King Artaxerxes Longimanus. Ke ej roñ kin ennan eo bwe armij ro an “rej ilo jorran elap im ilo kinak: emwij rupelõllok worwor an Jerusalem, im tile aor ko an kin kijeek,” Nehemiah ej lukkun buromõj. Ej akwelap ilo jar ñan Anij bwe en tel e. (Nihimaia 1:3,  4) Ejjab to king eo ej lo an Nehemiah buromõj, menin ej kabellok juõn ial ñan an maroñ illok ñan Jerusalem.

Elikin an tõbar tok Jerusalem, ilo boñ Nehemiah ej etal ibelakin worwor eo im etale, im ej kwalok ñan Ri Jew ro kin karõk eo an ñan an bar kalek worwor eo. Jerbal in ekkal eo ej jino. Bareinwõt jumae eo kin jerbal in ekkal eo ej jino. Bõtab, iumin tel eo eberan an Nehemiah, “ein drein ar kamwijlok worwor eo.”​—Nihimaia 6:15.

Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:

1:1: 2:1—“Yiõ eo kein karoñoul” me eon kein ruo rej konono kake kar bwine ke jen juõn wõt ien? Aet , yiõ eo kein ka 20 ej ien iroij eo an King Artaxerxes. Mekarta, kilen air bwinbwin ilo eon kein reoktak jen don. Kein kamol ko ilo bwebwenato ko rej jitõñlok ñan 475 B.C.E einwõt yiõ eo Artaxerxes ear jino bõk jea in iroij eo an. Im kinke ri jeje ro an Babylon ekkã air kin bwini yiõ in iroij ko an king in Persia ro jen Nisan (March/April) ñan Nisan, lukkun yiõ in iroij eo an Artaxerxes ear jino ilo Nisan in yiõ eo 474 B.C.E. Kin menin, yiõ eo kein ka 20th in an iroij me ej konono kake ilo Nihimaia 2:1 ear jino ilo Nisan in 455 B.C.E. Alliñ in Chislev (November/December) me Nihimaia 1:1 ej konono kake alikar ej alliñ in Chislev eo ilo kar yiõ eo mokta jen yiõ eo 456 B.C.E. Nehemiah ej jitõñlok ñan aliñ in bwe ej bareinwõt deloñ iloan yiõ eo kein karoñoul in iroij eo an Artaxerxes. Bõlen ilo ien in, ear bwini yiõ ko jen ien eo mokta jen an king eo lukkun jino an iroij ilo Nisan. Bareinwõt Nehemiah emaroñ kar bwini ien ko jen alliñ in Tishri eo ej jejjet ñan alliñ in September/October ekkar ñan bwinbwin eo an Ri Jew ro. Jekdon ta wãwen bwinbwin eo, kar kadiojlok nan eo ñan bar kalek Jerusalem ilo yiõ eo 455 B.C.E.

4:17, 18—Ewi wãwen juõn armij emaroñ kõmman jerbal in ekkal kin juõn wõt pã? Ñan ro rej bõk ine ak men ko reddo menin ejamin juõn abañ ñane. Ñe emwij an likit men ko ej kotaki na ion bõran ak aeran, emaroñ debij kin juõn wõt pã ak “kin pein eo juõn e ar bõk ken tõrinae eo an.” Ri ekkal ro im rej aikwiji pã ko peiir jimor “e ar kañõrñõr e kin jãji, im ein drein ej kalek.” Rar bojak in tarinae elañe ri kijirãt ro air rar itok nae ir.

5:7—Ilo wãwen et Nehemiah ear jino “kauwe ri tel ro im ri utiej ro”? Rein rar kokkure Kien Moses ilo air bõk orlok ko jen muri ko an Ri Jew ro mõttair. (Livitikõs 25:36; Duteronomi 23:19) Bareinwõt, orlok ko rein rar bõk jen armij ro ear lukkun lap. Elañe rar bõk orlok ko kajjojo alliñ, “juõn mõtõn jibuki” enaj kar joñan in 12 percent ilo juõn yiõ. (Nihimaia 5:11) Menin ear juõn men enana im lej me rar likit ion armij ro im rej eñtan kin owõj ko reddo im kin juõn ñitta. Nehemiah ear kauweik ri mweie rein ilo an kajerbal Kien Anij, im ilo an kajimweik im kauweik ir ear kajedmatmat jerbal ko air renana.

6:5—Kinke letter ko im ejjab ekkar an jabdewõt lo kobbair ekkã air likit iloan juõn bag emwij sili, etke Sanballat ear jilkinlok “juõn letter e bellok” ñan Nehemiah? Bõlen kar kõtõbar eo an Sanballat ñan an kwalok jet nan in kinaak ko rejjab mol ikijen an jilkinloki ilo juõn letter ebellok. Bõlen ear kõtmene bwe menin enaj kar kaillu Nehemiah im kõmman bwe en likit jerbal in ekkal eo im jeblak ñan an jojomar e make kin riap eo ear kwalok nae e. Ak bõlen Sanballat emaroñ kar lemnak bwe ennan ko iloan letter eo enaj kar kamijak ri Jew ro im kõmman bwe ren bõjrak jen jerbal eo air. Nehemiah ear jab mijak im ilo jokane ear wõnmanlok wõt ilo jerbal eo Anij ear lelok bwe en kõmmane.

Tokjen Katak ko ñan Kij:

1:4; 2:4; 4:4, 5. Ñe jej jelmae wãwen ko rebin ak ñe jej kõmman bebe ko, jej aikwij “niknik ilo jar” im jerbal ekkar ñan tel eo an Anij ilo nan eo an ak tel eo an ej itok ikijen dolul eo an.​—Dri Rom 12:12.

1:11–2:8; 4: 4, 5, 15, 16; 6:16. Jehovah ej uak jar ko jen buru an ro don.—Sam Ko 86:6, 7.

1:4; 4:19, 20; 6:3, 15. Meñe Nehemiah kar juõn emaan etiriamokake, ear likit juõn joñok emõn einwõt juõn emaan in jerbal eo eberan in jutak kin kwojarjar.

1:11–2:3. Unjen lañliñ eo an Nehemiah ear jab kin jerbal eo an eutiej einwõt ri ititõk ñan king eo. Ak lañliñ eo an kar kin wõnmanlok eo an kabuñ eo emol. Kabuñ eo an Jehovah im men ko otemjej rej kowõnmanlok e en kar men eo elap ad lemnak kake im men eo elaptata ej unjen lañliñ eo ad.

2:4-8. Jehovah ear kamakit Artaxerxes ñan an kamelim Nehemiah bwe en illok im bar kalek worwor in Jerusalem. “Buruen kiñ ej ilo pein Jeova, einwõt ialin river,” Jabõn Kennan Ko 21:1 ej ba. “Ej kajeorlok e ijoko jabrewõt E kõnan.”

3:5, 27. Jen jab watõk jerbal ko jej kõmmani kin peid ak jej kajerbal kajur ko ad ñan kõmmani ñan tokjen eo an kabuñ eo emol bwe ej juõn men ettã, einwõt “ro re utiej” jen Tekoa. Ijellokin men in, jen kajeoñe Ri Tekoa ro rettã ro rar mõnõnõ in lelok ir make.

3:10, 23, 28-30. Meñe jet rej maroñ emmakit ñan jikin ko me elap aikwij ri kwalok ro kin Ailiñ eo, elõñ iad jej jurake kabuñ eo emol ilo jikin ko jej bed ie. Jemaroñ kõmmane menin ilo ad bõk kunad ilo jerbal in ekkal Kingdom Hall eo im bõk kunad ilo jerbal in lelok jibañ ilo ien jorrãn ko relap ak elaptata ilo ad bõk kunad ilo jerbal in kwalok kin Ailiñ eo.

4:14. Ñe jej jelmae matõrtõr, kij bareinwõt jemaroñ anjo ilo mijak ikijen ad kememej wõt “eo ej lap im Dri kalelñoñ.”

5:14-19. Ñan Christian overseer ro, Nehemiah ej juõn joñok elukkun emõn kin ettã buru, jab kibbon, im ej kwalok lolokjen. Meñe ear kijejeto ilo an kajejjet kitien Kien eo an Anij, ear jab iroij ion ro jet ilo lej ñan an lo tõbrak ko rekibbon. Jen an eindein, ear kwalok an inebata kin ro rej lo jorrãn im ro rejeramel. Ilo an kwalok joij, Nehemiah ear likit juõn joñok elukkun emõn ñan aolep ro ri karejaran Anij.

“KWON KEMEMEJ IÕ, O AÕ ANIJ, ÑÕN EMÕN”

(Nihimaia 7:1–13:31)

Ilo ien eo ke ej dedelok worwor eo an Jerusalem, Nehemiah ej kajutak kejam ko im kõmman karõk ko ñan kejbãrok jikin kwelok eo. Ej wõnmanlok im kõmmane juõn lokbook in menmenbwij an armij ro. Ke armij ro otemjej rej kweloktok “ilo jikin eo e rãbõkbõk eo iman kejem in dren,” Ezra priest eo ej konono book in Kien Moses, im Nehemiah im Ri Levi ro rej kameleleik Kien eo ñan armij ro. (Nihimaia 8:1) Air katak kin Kwojkwoj in Imõn Kabbed eo ear tel ñan air kememe ien in kin elap lañliñ.

Bar juõn ien kwelok elap ear walok elikin ien in, im ilo ien in “ro nejin Israel” rar jutak im kwalok jerawiwi ko air, Ri Levi ro rej bar etale kõtan ko an Anij ibben Israel, im armij ro rej kõmmane juõn kanejnej ñan “etetal ilo kien Anij.” (Nihimaia 9:1, 2; 10:29) Kinke ejañin kar lukkun lõñ armij ro rar jokwe ilo Jerusalem, rar kõmman karõk ko ñan kãlet 1 jen joñoul armij ro rej jokwe ilikin jikin kwelok eo bwe ren emmakitlok in jokwe iloan jikin kwelok eo. Elikin menin, rar ajelok worwor eo kin jitõb in lañliñ elap “inem lõñliñ an Jerusalem rar roñjake ñõn ijo etolok.” (Nihimaia 12:43) Joñoul ruo yiõ ko elikin an itok, Nehemiah ej illok jen Jerusalem ñan an jeblak ñan jerbal ko an ibben Artaxerxes. Etton ej bar jino an deloñ ibwiljin Ri Jew ro. Ke ear bar jeblaktok ñan Jerusalem, Nehemiah ej bõk emmakit ko raorõk ñan kajimwe wãwen eo. Kin e make, ej kajitõk ilo ettã: “Kwon kememej iõ, O aõ Anij, ñõn emõn.”​—Nihimaia 13:31.

Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:

7:6-67—Etke lajrak eo an Nehemiah kin bwen ro rar jeblak ñan Jerusalem ibben Zerubbabel eoktak jen lajrak in armij ro an Ezra? (Ezra 2:1-65) Un eo ñan oktak kein emaroñ kinke Nehemiah ear bõk kamelele ko an jen jeje ko jet, ko reoktak jen Ezra. Ñan wanjoñok, oran ro im rar jeje etair ñan air jeblak emaroñ kar oktak jen oran ro rar jeblak. Lokbook kein ruo an Ezra im Nehemiah rej oktak jen don bõlen kinke ilo jinoin jet ian Ri Jew ro rar jab lukkun jelã ta menmenbwij eo air. Bõtab, bwebwenato kein jimor, rej errã ibben don kin juõn point: Kin oran armij ro me rar jeblak jinoin tata kar 42,360, ijellokin ro ri karejar im ri al ro.

10:34—Etke armij ro rar aikwij bõktok kane ko? Katok kin kane kar jab kakien kake ilo Kien Moses. Men in ear walok kinke rar aikwiji. Rar aikwiji elõñ kane ko ñan air tile men in katok ko ion lokatok eo. Alikar bwe, ear jab kanuij lõñ Ri Nethinim ro, me rejjab Ri Israel ro im rar jerbal einwõt ri karejar ilo temple eo. Kin menin, rar aikwij kõmman kãlet ko bwe ren lale bwe en wõr wõt kane ko.

13:6—Ewi aetokin an kar Nehemiah jako jen Jerusalem? Bible eo ej ba wõt “elikin jet ran” ak “elikin bar jet ien,” Nehemiah ear kajitõk an kakije ibben king eo ñan an jeblak ñan Jerusalem. Kin menin, ebin ar jelã kin ewi aetokin an kar jako. Bõtab, ke ear jeblak ñan Jerusalem, Nehemiah ear lo armij ro rar jab jurake jerbal in priest eo, bareinwõt rar jab kejbãrok im lale kien eo kin Sabbath. Elõñ rar belele ibben kõrã ro ruwa, im ajiri ro nejiir rar jab jelã kajin eo an Ri Jew ro. Ilo an wãwen kein kar bed im jorrãn ñan joñan in, alikar emaroñ kar to an kar Nehemiah jako.

13:25, 28—Ekoba ibben an “kauwe” Ri Jew ro rar oktak ñan kõmman ko renana, bar ta jerbal in kajimwe ko Nehemiah ear kõmmani? Nehemiah ear ‘kole ir’ ke ear jiroñ ir kin nan in ekajet ko rej bed ilo Kien eo an Anij nae ir. Ear ‘ubrare jet iair,’ bõlen ikijen an liakelok ir ñan jikin ekajet. Einwõt juõn joñok kin kijejeto eo an kin kwojarjar, ear ‘tõmi kolan bõrair.’ Ear bareinwõt ubakelok leo jibwin Eliashib Priest eo Eutiej, eo ear belele ibben lio nejin Ri Horon eo Sanballat.

Tokjen Katak ko ñan Kij:

8:8. Einwõt ri katakin ro kin Nan eo an Anij, jej ‘kemeleleik’ ikijen ad ba ilo alikar nan ko im ilo ad kameleleik Jeje ko ilo jimwe, im kalikar wãwen air aikwij in jerbali.

8:10. “Lõñliñ in Jeova” ej itok jen an juõn kile aikwij eo an ilo jitõb im an kabwe aikwij in im lor nan in tel ko ilo Nan eo an Anij im dolul eo an. Elukkun aorõk bwe jen niknik ilo ad katak Bible ran otemjej, bed ilo kwelok ko an Christian, kijejeto in bõk kunad ilo jerbal in kwalok kin Ailiñ eo im kõmman ri kalor ro!

11:2. An juõn likit men in jolet eo an im emmakit ñan Jerusalem ear aikwij in kajerbal men ko mweien make im ear jelmae jet wãwen ko rebin. Ro im rar mõnõnõ in kõmmane men in rar kwalok juõn jitõb in lelok ir make. Kij bareinwõt jemaroñ kwalok ejja kain jitõb rot in wõt ñe ej bellok ien ko ñan ad jibañ ro jet ilo ien kwelok ko relap ak ilo ien ko jet bareinwõt.

12:31, 38, 40-42. Al ej juõn wãwen emõn ñan ad kaibujuij Jehovah im kwalok kamolol eo ad ñan e. Jej aikwij al kin aolepen buruõd ilo ien kwelok ko an Christian.

13:4-31. Jej aikwij ekkõl wõt im jab kõtlok bwe arõk mweiuk, kõtõrãik kien im buñ jen tõmak ren deloñ tok ilo mour ko ad.

13:22. Nehemiah ear jelã bwe ej aikwij uak ñan Anij kin jerbal ko an. Kij bareinwõt jej aikwij jelã bwe ilo men otemjej jej kõmmane jenaj aikwij uak ñan Jehovah.

Bõk Buñburu eo An Jehovah Elukkun Aorõk!

“Elañe Jeova e jab kalek mweo,” ri jeje sam ear al, “ro rej kaleke re jerbal bata.” (Sam Ko 127:1) Elukkun aibujuij an book in Nehemiah kwalok kin mol in nan kein!

Tokjen katak eo ej lukkun alikar ñan kij. Elañe jej kõnan bwe jen lo tõbrak ilo jabdewõt jibadbad ko jej kõmmani, jej aikwij bõk kajerammõn eo an Jehovah. Jemaroñ ke kõtmene kin kajerammõn eo an Jehovah elañe jejjab likit kabuñ eo emol bwe en men eo moktata ilo mour eo ad? Inem, einwõt Nehemiah, jen kõmman bwe kabuñ eo an Jehovah im wõnmanlok eo an en men eo moktata ilo mour eo ad.

[Pija eo ilo peij 28]

“Buruen kiñ ej ilo pein Jeova, einwõt ialin river”

[Pija eo ilo peij 29]

Nehemiah​—juõn emaan in jerbal im tiriamokake—​ej itok ñan Jerusalem

[Pija ko ilo peij 30, 31]

Kwo jelã ke wãwen ‘kameleleik’ Nan eo an Anij?