Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Bukõt Wãnik Enaj Kejbãrok Kij

Bukõt Wãnik Enaj Kejbãrok Kij

Bukõt Wãnik Enaj Kejbãrok Kij

“A komin bukot mokta . . . kwojarjar eo An [Anij].”​—MATU 6:33.

1, 2. Bebe et eo juõn Christian jiroñ ear kõmmane, im etke ear kõmmane bebe in?

 JUÕN Christian jiroñ ilo Asia ear jerbal einwõt secretary ilo juõn office in kien. E niknik, emõkaj ñan ien jerbal im ejjab bed bajjek. Bõtab, jerbal eo an ear ñan jidik wõt ien, im rar etale im lale jerbal eo an. Leo jeban department eo an ear ba ñan jiroñ eo bwe enaj kõmman bwe en to an jerbal im lelõñlok e ilo jerbal eo an, elañe enaj babu ibben. Lio ear makoko, meñe enaj kar luji jerbal eo an.

2 Christian jiroñ in ear bwid ke ilo bebe eo an? Jaab, bwe ear kõnan lor nan ko an Jesus: “A komin bukot mokta . . . kwojarjar eo An [Anij].” (Matu 6:33) Ñan e, ear laplok an aorõk bwe en lor kien ko rewãnik jen an bõk juõn jerammõn ilo an lũñ.—1 Dri Korint 6:18.

Aorõkin Wãnik

3. Ta in wãnik?

3 “Wãnik” ej melelen bokake kien ko kin mour erreo im mol. Ilo Bible, nan ko ilo Greek im Hebrew rej melelen “jimwe.” Ejjab melelen ñan kowãnik e make, ilo an ekajet e make ekkar ñan kien ko an make. (Luk 16:15) Ej mour ilo jimwe ekkar ñan kien ko an Jehovah. Ej wãnik eo an Anij.—Dri Rom 1:17; 3:21.

4. Etke wãnik eaorõk ñan juõn Ri Christian?

4 Etke eaorõk wãnik? Kinke Jehovah, “Anij ewãnik,” ej buñburuen kake armij ro ñe rej jerbale wãnik. (Sam Ko 4:1; Jabõn Kennan Ko 2:20-22; Habakkuk 1:13) Jabdewõt ro rejjab jerbale wãnik rejjab maroñ ejaak juõn kõtan ebak ibben Anij. (Jabõn Kennan Ko 15:8) Eñin unin ri jilek Paul ear rejañ Timothy: “A kwon ko jen mõm ko an likao, im kwon lor kwojarjar,” im bareinwõt kadkad ko jet raorõk. (2 Timote 2:22) Bareinwõt eñin unin an kar Paul kobaik “binjen op in wãnik” ke ear kõlajrake mõttan ko ilo kein tarinae ko ilo jitõb.​—Dri Epesõs 6:14.

5. Ewi wãwen an armij ro rejjab wãppen maroñ bukõt wãnik?

5 Emol, ejelok armij emaroñ lukkun wãnik. Aolep rej jolet jab wãppen jen Adam, im kij aolep jej ri jerawiwi, im kin men in jejjab wãnik, jen ien jaar lotak. Ak, Jesus ear ba bwe jej aikwij bukõt kwojarjar ak wãnik. Ewi wãwen ad maroñ kõmmane men in? Kinke Jesus ear lelok mour eo an ewãppen bwe en binmouri kij, im elañe jej jerbale tõmak ilo men in katok in, Jehovah enaj mõnõnõ in jeorlok ad bwid. (Matu 20:28; Jon 3:16; Dri Rom 5:8, 9, 12, 18) Ion bedbed in, ke jej katak kin kien ko rewãnik an Jehovah im kate kij joñan wõt ad maroñ ñan bokake​—jar kin jibañ ñan anjo ion mõjno ko ad—​Jehovah enaj mõnõnõ in bõk kabuñ eo ad. (Sam Ko 1:6; Dri Rom 7:19-25; Reveles̃õn 7:9, 14) Men in elap an kainemõn kij!

Wãnik ilo juõn Lal Enana

6. Etke lal in ear juõn jikin ekauwatata ñan Ri Christian ro jinoin?

6 Ke ri kalor ro an Jesus rar bõk jerbal eo ñan air ri kennan ro an “ñõn eneo etolok tata i lõl,” rar jelmaik juõn wãwen ebin. (Jerbal 1:8) Aolep jikin ko kar karõk ñan air jerbal ie kar “berwõt ilo dri nana eo,” Satan. (1 Jon 5:19) Jitõb nana eo me ej kowõnmanloke ear jededlok ilo lal in, im Ri Christian ro rej ejedmatmat ñan kilan in etton. (Dri Epesõs 2:2) Ñan ir, lal in ej juõn jikin ekauwatata. Ikijen wõt air bukõt wãnik eo an Anij renaj maroñ kijenmij im debij wõt air tiljek. Elõñ Ri Christian ro jinoin rar kijenmij, ak jejjo rar illok jen “ial in wãnik.”—Jabõn Kennan Ko 12:28; 2 Timote 4:10.

7. Ta eddo ko ewõr ibben juõn Ri Christian me ej aikwij an jumae kilan ko renana?

7 Ej emõnlok ke an Ri Christian ro bed ilo lal in rainin? Jaab! Elaplok an nana jen ebeben eo kein kajuõn. Bareinwõt, emwij jolaltak Satan ñan lal in im ej tarinaik Christian ri kabit ro, “bween inen [kõrã eo], ro rej kejbãrok kien ko an Anij, im kennan an Jisõs ibeir.” (Reveles̃õn 12:12, 17) Satan ej bareinwõt tarinaik jabdewõt ro rej jurake ‘ine’ in. Ak, Ri Christian ro rejjab maroñ kũttiliek jen lal in. Meñe rejjab mõttan lal in, rej aikwij jokwe ie. (Jon 17:15, 16) Im rej aikwij kwalok nan ie ñan air bukõt ro rej tellokiir im katakin ir bwe ren erom ri kaloran Christ. (Matu 24:14; 28:19, 20) Inem, kinke Ri Christian ro rejjab maroñ lukkun ko jen kilan ko renana an lal in, rej aikwij jumaiki. Jen etale emen iair.

Aujid in Mour in Lũñ

8. Etke Ri Israel ro rar jino kabuñ ñan anij ko an Ri Moab ro?

8 Ilo tujemlokin 40-yiõ ko in air itoitak ilo ene jemaden eo, juõn oran elap in Ri Israel ro rar illok jen ial in wãnik. Rar lo elõñ jerbal in lomor ko an Jehovah, im mõttan jidik renaj kar deloñ ilo Enen Kallimur eo. Ak, ilo ien in eaorõk, rar jino in karejar ñan anij ko an Ri Moab ro. Etke? Rar bo ilo “mõm an kõniek.” (1 Jon 2:16) Bwebwenato eo ej ba: “Armij rar jino in lũñ iben kõra ro nejin Moab.”​—Bwinbwin 25:1.

9, 10. Ta wãwen ko ilo ran kein rej kõmman bwe en aorõk ad ekkõl wõt kin kilan ko retton kin mõm ko an kanniek?

9 Men eo ear walok ej kwalok kin wãwen eo mõm ko an kanniek remaroñ kokkure ro rejjab ekkõl. Jej aikwij katak jen e, elaptata kiõ kinke elõñ rej watõk bwe mour in lũñ ejjab juõn wãwen mour ebwid. (1 Dri Korint 10:6, 8) Juõn report jen United States ej ba: “Mokta jen yiõ eo 1970, koba ibben don [manit eo ñe ro rejañin mare rej mour ibben don] ear nae kien eo ilo aolep jikin ko ilo America. Kiõ, ekkã air kõmmane. Elõñlok jen jimettan in aolep ro rej kab mare emwij air mour ibben don.” Wãwen in im manit ko jet kin mour etton rejjab walok ilo juõn wõt ailiñ. Rej walok ibelakin lal, im ekaburomõjmõj, bwe jet Ri Christian ro rar lor manit in​—im rar luji jutak eo air emõn ilo congregation in Christian.​—1 Dri Korint 5:11.

10 Bareinwõt, rej kareelel kake mour in lũñ ilo jikin ko otemjej. Movie ko im program ko ilo television rej kwalok bwe ejjab nana an jodikdik ro babu ibben don mokta jen air mare. An maan ro ak kõrã ro mijkaieik don ak bed ibben don rej watõke bwe ej juõn men emõn ak ej biktokin armij. Im elõñ pija ko rej kwalok ilo alikar kin babu ibben don. Pija in kelwan ko me rej kõmman manit ko rejõkkar rej bareinwõt walok ilo Internet. Ñan wanjoñok, juõn ri jeje newspaper ear ba bwe ladik eo nejin jiljilimjuõn an yiõ ear rol ñan mweo im jiroñ jemen bwe juõn ajiri mõttan ilo school ear lo ilo Internet pija ko kin kõrã ro rej kelwan im rej kõmmani men ko rejõkkar. Jemen ear lukkun ilbõk, ak jete ian ajiri ro rar lo pija kein im jab jiroñ jemeir im jineir kaki? Bareinwõt, jete ian ro jemen im jinen rej jelã kin kobban video game ko ro nejiir rej ikkure kaki? Elõñ ikkure ko rebuñbuñ rej kwalok kin manit ko rejõkkar, im bareinwõt kajitõbtõb im mõnmõn armij.

11. Ewi wãwen juõn family emaroñ kejbãrok e jen manit ko retton ilo lal in?

11 Ewi wãwen juõn family emaroñ jumae “men in kamõnõnõ” rot kein retton? Ilo air bukõt mokta wãnik ak kwojarjar eo an Anij, rej makoko in bõk kunair ilo jabdewõt men etton. (2 Dri Korint 6:14; Dri Epesõs 5:3) Ro jemen im jinen me rej lolorjake makitkit ko an ro nejiir im katakin ir ñan air yokwe Jehovah im kien ko an rewãnik rej kakajur ir ñan kejbãrok ir nae pija in kelwan, video game ko rejõkkar, movie ko retton, im men in kabo ko jet rejjab wãnik.—Duteronomi 6:4-9. *

Kauwatata eo kin Ijjibed eo an Jukjuk im Bed eo

12. Ta abañ eo ear walok ilo ebeben eo kein kajuõn?

12 Ke Paul ear bed ilo Lystra ilo Asia Minor, ilo kabwilõñlõñ ear kemour juõn emaan. Bwebwenato eo ej ba: “Im ke armij rej lo men eo Paul e ar kõmõnmõne, rej koutiej ainikeir, im ba ilo kajen Laikeonia, anij ro rej wõnlõltak ñõn kij, im einwõt wãwen armij. Im Barnebas rej likit etan Jupiter; im Paul rej naetan Merkuriõs, bwe e lukuwõn in konono.” (Jerbal 14:11, 12) Tokelik ejja jar in armij eo wõt rar kõnan mõn Paul im Barnabas. (Jerbal 14:19) Alikar, armij rein rar kõtlok bwe ijjibed eo jen jukjuk im bed eo en jelet ir. Ke jet ian armij ro jen jikin in rar oktak im Ri Christian, alikar bwe rar debij wõt mantin kajitõbtõb eo air. Ilo letter eo an ñan Ri Christian ro ilo Colossae, Paul ear kakkõl ir nae “kabuñ ñõn enjel rõn.”​—Dri Kolosse 2:18.

13. Ta jet ian manit ko me juõn Ri Christian ej aikwij bõprae e jeni, im ewi wãwen emaroñ bõk kajur eo ñan an kõmmane menin?

13 Rainin, Ri Christian ro remol rej bareinwõt aikwij bõprae air bõk manit ko rebuñbuñ me rej wawa ion lemnak in kabuñ ko rewan im rej jumae kien ko an Christian. Ilo jet ailiñ ko, ñan wanjoñok, elõñ ian manit ko kin lotak im mij rej wawa ion riap eo bwe ewõr ibbed juõn jitõb me ej mour manlok elikin an armij eo mij. (Ekklisiastis 9:5, 10) Ewõr jet ailiñ ko me ej juõn manit ñan air kweloklok iturin lũp eo lũpen juõn uan family eo ak nukin jejjo ran ko elikin kar kalbwini. Rej kwalok nan ko ñan kamadmõde jabdewõt abañ ko ear wõr ibben eo emij. Juõn manit rot in ejjab juõn men in aikwij im ejõkkar ñan ta eo Bible ej ba kin ro remij. (Sam Ko 146:4) Ewi wãwen Ri Christian ro remaroñ jumae ijjibed ko an jukjuk im bed eo im illok jen air lor manit rot kein? Ilo air lukkun liki Jehovah. (Sam Ko 31:6) Anij eo ewãnik enaj kakajur im kejbãrok ro rej ba jen burueir: “Jeova e aõ likepijñõk im aõ me; aõ Anij, I naj liki E.”—Sam Ko 91:2; Jabõn Kennan Ko 29:25.

Jab Meloklok Jehovah

14. Ta nan in kakkõl eo Jehovah ear lelok ñan Ri Israel ro mokta lok wõt jidik jen air kar deloñ ilo Enen Kallimur eo?

14 Ejjabto mokta jen an Ri Israel ro deloñ ilo Enen Kallimur eo, Jehovah ear kakkõl ir bwe ren jab meloklok e. Ear ba: “Lale kwar meloklok Jeova am Anij, im kwo jab bokake kien ko an, im ekajet ko An, ij jiroñ yuk kake ranin: ñe ab mwijin am mõña im mãt, im kwar kalek moko remõn, im jokwe iloir; im kiru ko im bwij ko am rej orlok, im elõñlok am silver im gold, im e orlok men otemjej ibõm; inem buruõm e utiejlok, im kwoj meloklok Jeova am Anij, Eo e ar ãñintok yuk jen enen Ijipt, jen imõn kamakoko.”​—Duteronomi 8:11-14.

15. Ewi wãwen jemaroñ kõmman bwe jen jab meloklok Jehovah?

15 Juõn men einwõt in emaroñ ke walok ilo ran kein? Aet, elañe jejjab likit men ko raorõk bwe ren moktata ilo mour eo ad. Bõtab, elañe jej bukõt mokta wãnik an Anij, kabuñ eo erreo enaj men eo eaorõktata. Im einwõt Paul ear rejañ kij bwe jen kõmmane, jenaj ‘wiaik ien’ im kejbãrok juõn jitõb in ekaiuriur ilo jerbal in kwalok nan eo ad. (Dri Kolosse 4:5; 2 Timote 4:2) Ak, elañe bed ilo kwelok ko ak bõk kunam ilo jerbal in kwalok nan ediklok an aorõk jen ien kakije ak bukõt men in kamõnõnõ ko, jemaroñ jino meloklok Jehovah ilo wãwen eo jej likit e einwõt kein karuo ilo ad mour. Paul ear ba bwe ilo ran ko eliktata, armij ro renaj “yokwe men in kabuñburueir elap jen air yokwe Anij.” (2 Timote 3:4) Ri Christian ro remol rej keini air etale ir make ñan kõmman bwe lemnak rot in en jab jelet ir.​—2 Dri Korint 13:5.

Komin Ekkõl kin juõn Jitõb in Anemkwoj

16. Jitõb et eo ebwid Eve im jet ilo ran ko an Paul rar kwaloke?

16 Ilo Eden, Satan ear lo tõbrak ilo an kareel Eve ilo an kajerbal kõnan eo an ekibbon bwe en anemkwoj. Eve ear kõnan make bebe kin ta eo ejimwe im ta eo ebwid. (Jenesis 3:1-6) Ilo ebeben eo kein kajuõn, jet ilo congregation in Corinth ear wõr ejja jitõb in wõt. Rar lemnak bwe rar jelã lok jen Paul, im ilo kõraat ear naetair ri jilek reutiejtata.—2 Dri Korint 11:3-5; 1 Timote 6:3-5.

17. Ewi wãwen jemaroñ bõprae ad kaddeklok juõn jitõb in anemkwoj?

17 Ilo lal in rainin, elõñ rej “ro re mõlkaro, ro dri kimjãje,” im wãwen lemnak in ear jelet jet Ri Christian ro bareinwõt. Jet rar oktak im ri jumae mol eo. (2 Timote 3:4; Dri Pilippai 3:18) Ikijen kabuñ eo erreo, eaorõk bwe jen reilok ñan Jehovah ñan bõk nan in tel im ñan jerbal ibben “dri korijer e tiljek im meletlet” im elder ro ilo congregation eo. Eñin wãwen eo jemaroñ bukõt wãnik, im ej kejbãrok kij jen ad kaddeklok juõn jitõb in anemkwoj. (Matu 24:45-47; Sam Ko 25:9, 10; Aiseia 30:21) Congregation eo an ri kabit ro ej “jurõn im loñtak in mol.” Jehovah ear kajutake ñan an kejbãrok im tel kij. (1 Timote 3:15) Ilo ad kile aorõkin jerbal eo an, men in enaj jibañ kij bwe jen ‘jab kõmõn jabrewõt ilo wãlok ak aibujuij jekron’ ke jej kõttãik kij ñan ankil an Jehovah ewãnik.​—Dri Pilippai 2:2-4; Jabõn Kennan Ko 3:4-6.

Komin Ri Kajeoñe Jesus

18. Ilo wãwen et ko jen kajeoñe Jesus?

18 Kin Jesus, Bible eo ej ba: “Kw’ar yokwe wãnik im drike jerawiwi.” (Sam Ko 45:7; Dri Hibru 1:9) Ej juõn lemnak elap an emõn ñan ad kajeoñe! (1 Dri Korint 11:1) Jesus ear jab jelã wõt kin kien ko rewãnik an Jehovah; ear yokwe i. Inem ke Satan ear kabo e ilo ene jemaden eo, ilo mõkaj ear makoko in illok jen “ial in wãnik.”​—Jabõn Kennan Ko 8:20; Matu 4:3-11.

19, 20. Ta tokjen ko remõn rej walok jen ad bukõt wãnik?

19 Emol, kõnan ko rejjab wãnik an kanniek remaroñ kajur. (Dri Rom 7:19, 20) Ak, elañe wãnik eaorõk ñan kij, men in enaj kakajur kij bwe jen jab jerawiwi. (Sam Ko 119:165) Juõn yokwe emũlal kin wãnik enaj kejbãrok kij ñe jej jelmae men eo enana. (Jabõn Kennan Ko 4:4-6) Kememej, ñe jej bo ilo men in kabo ko, Satan ej anjo. Elaplok an emõn elañe jej jumae e im kõmman bwe Jehovah en anjo!—Jabõn Kennan Ko 27:11; Jemes 4:7, 8.

20 Kinke rej bukõt wãnik, Ri Christian ro remol rej “obrõk kin leen wãnik, eo kin Jisõs Kraist, ñõn kaibujuij im wijtake Anij.” (Dri Pilippai 1:10, 11) Rej kõnak “armij ekal, eo ekar ñõn Anij emwij kõmõne ekal ilo wãnik im kwojarjar in mol.” (Dri Epesõs 4:24) Rej don Jehovah im rej mour ñan air karejar ñan e, jab ñan kabuñburueir make. (Dri Rom 14:8; 1 Piter 4:2) Eñin men eo ej tel lemnak im kõmman ko air. Elap air kamõnõnõik buruen Jemeir ilañ!​—Jabõn Kennan Ko 23:24.

[Kamelele eo itulal]

^ Elõñ nan in rejañ ko raorõk kin ewi wãwen ro jemen im jinen remaroñ kejbãrok family eo jen kilan ko retton jemaroñ loi ilo book eo The Secret of Family Happiness (Key eo ñan Family eo Elemõnõnõ), jeje in Ri Kennan ro an Jehovah.

Kwomaroñ Ke Kamelele?

• Etke eaorõk ñan ad bukõt wãnik?

• Ewi wãwen juõn Ri Christian eo ejjab wãppen emaroñ bukõt wãnik?

• Ta jet ian men ko ilo lal in juõn Ri Christian ej aikwij kejbãrok e jeni?

• Ñe jej bukõt wãnik, ewi wãwen ej kejbãrok kij?

[Kajitõk ko ñan katak]

[Pija eo ilo peij 24]

Ñan ri kalor ro an Jesus, lal in ear juõn jikin ekauwatata

[Pija eo ilo peij 25]

Ajiri ro me kar katakin ir ñan air yokwe Jehovah renaj bõk kakajur ñan air jumae mour etton

[Pija eo ilo peij 26]

Jet ian Ri Israel ro rar meloklok Jehovah elikin air mweie ilo Enen Kallimur eo

[Pija eo ilo peij 27]

Einwõt Jesus, Ri Christian ro rej dike jab wãnik