Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Erom Ri Karejar Ro Rej Wõnmanlok Ilo Jitõb Im Jelã Ukoktak

Erom Ri Karejar Ro Rej Wõnmanlok Ilo Jitõb Im Jelã Ukoktak

Erom Ri Karejar Ro Rej Wõnmanlok Ilo Jitõb Im Jelã Ukoktak

“Ña men otemjej ñõn armij otemjej bwe kin otemjej in lomoren jet.”​—1 DRI KORINT 9:22.

1, 2. (a) Ilo wãwen et ko ri jilek Paul ear bolemen ilo jerbal eo an? (b) Ewi wãwen Paul ear kwalok lemnak eo an kin jerbal eo an?

 EAR ainemõn wõt ke ear bed ibben ri meletlet ro im ro ettã burueir rej kõmman em nuknuk ko. Ear jelã kilen kareel buruen ri utiej ro an Rome im Ri Phrygia ro rejeramel. Jeje ko an rar kamakit buruen Ri Greek ro remõnõnõ in katak kin men ko rekãl im Ri Jew ro rejjab kõnan bõk katak ko rekãl. Ejelok armij ear maroñ jumae nan in kamelele ko an im nan ko an rar kajur im kareel buruen armij. Ear bukõt juõn bwebwenato eo me e im aolep ri roñjake ro an rar errã kake bwe en jibañ jet ñan tõmak ilo Christ.​—Jerbal 20:21.

2 Lein kar ri jilek Paul, im ejelok bere bwe ear juõn ri jerbal ebolemen im eo ej wõnmanlok ilo jitõb. (1 Timote 1:12) Ear bõk juõn jerbal jen Jesus ñan “bõklok eta [etan Christ] iman mejen dri ailiñ ko, im kiñ ro, im ro nejin Israel.” (Jerbal 9:15) Kar ta lemnak eo an kin jerbal in? Ear kwalok: “Ña men otemjej ñõn armij otemjej bwe kin otemjej in lomoren jet. A men otemjej ij kõmõni kin gospel, bwe in dri bõk mõtõn eo iben ro jet.” (1 Dri Korint 9:19-23) Ta eo jemaroñ katak jen joñok eo an Paul ñan jibañ kij bwe en laplok ad bolemen ilo jerbal in kwalok nan im katakin?

Juõn Emaan Eoktak Ear Lo Tõbrak ilo juõn Jerbal Ebin

3. Kar ta eñjake eo an Paul kin Ri Christian ro mokta jen an kar erom juõn Ri Christian?

3 Ien otemjej Paul ear ke juõn armij ear kwalok lejokmen, im joij, eo ej tellokin an bõk jerbal eo an? Jaab! Kin an Saul (etan Paul mokta jen an erom juõn Ri Christian) kijejeto kin kabuñ eo an, ear juõn ri kijirãt eo elej nae ri kalor ro an Christ. Ke ear juõn likao emõn ded, ear kõtlok bwe ren mõn Stephen. Tokelik, Paul ear bukõt ilo ejelok tiriamo Ri Christian ro. (Jerbal 7:58; 8:1, 3; 1 Timote 1:13) Ear wõnmanlok im “kalelñoñ im uror ñõn ro dri kaloran Iroij.” Ilo an jab juburu in bukõt ri tõmak ro ilo Jerusalem wõt, ear jino kajededlok jerbal in kijirãt eo an ñan jikin ko itueañ ilo Damascus.—Jerbal 9:1, 2.

4. Ta kajimwe eo Paul ear aikwij kõmmane ñan kajejjet kitien jerbal eo an?

4 Bõlen lukkun un eo unin an kar Paul dike kabuñ eo an Christian ej kinke kabuñ in ekãl emaroñ kar katton kabuñ eo an Ri Jew ilo an kobaiklok lemnak ko rejõkkar. Emol bwe, Paul ear juõn “dri Parisi,” melelen “eo ej makelok ian.” (Jerbal 23:6) Baj lemnak mõk kin ewi joñan an kar Paul ilbõk ke Anij ear kãlet e bwe en kwalok nan kin Christ ñan Ri Gentile ro! (Jerbal 22:14, 15; 26:16-18) Emenin bwilõñ kinke Ri Pharisee ro rar jab mõñã ibben ro rar watõk ir ri jerawiwi! (Luk 7:36-39) Ejelok bere bwe ear lukkun aikwij kajimwe lemnak eo an ekkar ñan ankil an Anij bwe armij ro jen ailiñ otemjej ren bõk lomor.—Dri Galetia 1:13-17.

5. Ewi wãwen ad maroñ kajeoñe Paul ilo jerbal in kwalok nan eo ad?

5 Jemaroñ aikwij kõmman eindein. Kinke jej iion elõñ armij ro rej konono kajin ko jet ilo jerbal in kwalok nan eo ad ibelakin lal, jej aikwij lukkun etale lemnak eo ad im jolok jabdewõt jitõb in kalijeklok ñe ewõr ibbed. (Dri Epesõs 4:22-24) Meñe jej kile ak jab, iminene ko ad ke jaar rittolok im jelãlokjen eo jej bõke, rar jelet kij. Wãwen kein remaroñ kõmman bwe jen bõk lemnak ko rekalijeklok, im rejaje ukoktak. Jej aikwij bõprae eñjake rot kein elañe jekõnan lo tõbrak ilo ad bukõt im jibañ ro rej einwõt sheep. (Dri Rom 15:7) Paul ear kõmmane men in. Ear kalaplok jerbal in kwalok nan eo an. Kin an yokwe, ear kaddeklok kabel ko kin katakin armij me ej tellokin ad kajeoñe e. Emol, ñe jej katak kin jerbal eo an “dri jilik [in] ñõn dri ailiñ ko” ej kwalok bwe ear jelã lemnak, jelã kilen ukoktak, im ear meletlet ilo kamadmõde abañ ko ilo jerbal in kwalok nan im katakin. *​—Dri Rom 11:13.

Juõn Ri Kwalok Nan Ej Wõnmanlok Wõt ilo Jitõb

6. Ewi wãwen Paul ear kwalok bwe ear jelã kin tõmak ko im iminene ko an ro rar roñjake e, im ta tokjen eo ear walok kin men in?

6 Paul ear jelã kin tõmak ko im iminene ko an ro rar roñjake e. Ke ear konono ibben King Agrippa II, Paul ear kile bwe king eo ear “meletlet kin mõnit otemjej, im nan in kajitõk ko iben dri Ju ro.” Inem ilo kabel Paul ear kajerbal jelã eo an kin katak ko Agrippa ear tõmak kaki im bwebwenato ibben kin men ko king eo ear melele kaki. Joñan an alikar wãwen an kar Paul kamelele ilo kõmmanwa kin men ko ear tõmaki bwe Agrippa ear ba: “Ilo jirik, kwoj karel iõ bwe in dri Kristian.”​—Jerbal 26:2, 3, 27, 28.

7. Ewi wãwen an kar Paul kwalok wãwen ukoktak ke ear kwalok nan ñan juõn jar in armij ilo Lystra?

7 Paul ear jelã kilen ukoktak. Lale kin ewi joñan oktak in bwebwenato eo an ke ear kajeoñ in kabõjrak juõn jar in armij ilo jikin kwelok in Lystra jen air watõk e im Barnabas einwõt anij rõn im kabuñ ñan erro. Ekkã an ba bwe armij rein, me rar konono kajin Lycaonia, rar jab kanuij meletlet im elap air kajitõbtõb jen armij ro jet. Ekkar ñan Jerbal 14:14-18, Paul ear jitõñlok ñan men in kõmanman ko im joñan ko air ñan kamol bwe Anij eo emol ej e eo eutiejtata. Bwebwenato eo an ear bidodo melele kake, im ear “drebij armij jen air katok ñõn” Paul im Barnabas.

8. Ilo wãwen et ko Paul ear kwalok bwe ear jelã kilen ukoktak meñe eñjake ko an rar kijñeñe jet ien?

8 Emol, Paul ear jab wãppen, im jet ien, ear kalikar eñjake ko an rekijñeñe kin jet men ko. Ñan wanjoñok, juõn ien ke ri kijirãt ro rar ekajet e ilo jab jimwe im kajook e, ear kananaik juõn Ri Jew etan Ananias. Ak ke rar jiroñ Paul bwe ear kananaik juõn priest eutiej, ilo mõkaj ear kajitõk kin jeorlok bwid. (Jerbal 23:1-5) Ilo jikin kwelok in Athens, ilo jinoin, “ear kanuij inebata buruen kin an lo an lõñ ekjab ilo jikin kwelok eo.” Ak, ke ear konono ion Tol Mars, Paul ear jab kwalok an inebata. Jen men in, ear kwalok nan ñan Ri Athen ro ilo kwelok eo air, im ejaak juõn bwebwenato me Ri Athen ro im e rar jimor errã kake ilo an jitõñlok ñan lokatok eo air kar naetan “Ñõn Anij Eo Jejaje Kake.”​—Jerbal 17:16-28.

9. Ewi wãwen an kar Paul kwalok bwe ear kabel ilo an lo kil ko ñan konono ibben armij ro rekajju jen don?

9 Ke ear bwebwenato ibben jar in armij ro rekajjo jen don, Paul ear kabel ilo an lo kil ko ñan konono ibbeir im ear lo tõbrak ilo elõñ wãwen ko. Ear lemnak kin iminene im lemnak ko im jukjuk im bed eo an armij ro rar roñjake e. Ke ear jejelok ñan Ri Christian ro ilo Rome, ear jelã bwe rar jokwe ilo jikin kwelok eo an ailiñ eo ekajurtata ilo ien eo. Katak eo elap ilo letter eo an Paul ñan Ri Christian ro ilo Rome kar kin kajur eo an Christ ñan kanemkwoj armij jen kajur in jerawiwi eo an Adam. Ear konono ibben Ri Christian ro ilo Rome im ro rar bed ibwiljiir ilo nan ko me rar kamakit burueir.​—Dri Rom 1:4; 5:14, 15.

10, 11. Ewi wãwen an kar Paul ukõt wanjoñok ko an ñan aikwij eo an ro rar roñjake e? (Lale footnote eo.)

10 Ta eo Paul ear kõmmane ke ear kõnan kamelele kin katak ko remũlal ilo Bible ñan armij ro? Ri jilek in ear wejepedik ilo an kajerbal wanjoñok ko rebidodo me aolep armij ro remelele kake ñan kamelele kin lemnak ko rebin ilo Bible. Ñan wanjoñok, Paul ear jelã bwe Ri Rome ro rar jelã kin karõk eo kin ri kamakoko ro iumin Kajur eo an Rome. Ilo mol, elõñ ian armij ro ear jejelok ñan ir rar ri kamakoko ro. Kin men in Paul ear kajerbal mour ilo kamakoko einwõt juõn wanjoñok ñan kalikarlok katak eo an kin jokãlet eo an juõn armij ñan an jerawiwi ak mour ilo wãnik.​—Dri Rom 6:16-20.

11 Ilo juõn book in kamelele ear ba, “Ibben Ri Rome ro, juõn master emaroñ kar kanemkwoj juõn ri kamakoko, ak juõn ri kamakoko emaroñ kõllã wõnãn ñan master eo an im bõk anemkwoj eo an. Bareinwõt rar maroñ bõk anemkwoj elañe master ro rar karõk bwe ri kamakoko ro air ren an anij ko im jerbal ilo temple ko.” Juõn ri kamakoko emaroñ wõnmanlok im jerbal ibben master eo an bwe en bõk wõnãn jerbal jen e. Bõlen Paul ear konono kin karõk in ke ear jeje kin wõn eo juõn ri kamakoko enaj bokake—jerawiwi ke ak wãnik. Ri Christian ro ilo Rome rar anemkwoj jen jerawiwi im kiõ rar karejar ñan Anij. Rar maroñ karejar ñan Anij ilo mõnõnõ im anemkwoj, ak rar maroñ kãlet bwe ren ri karejaran jerawiwi—master eo air mokta—elañe rar kõnan. Wanjoñok in ebidodo im aolep remelele kake enaj kar kamakit Ri Christian ro ilo Rome ñan kajitõk, ‘Wõn ian master rein Inaj kar karejar ñan e?’ *

Katak Jen Joñok eo an Paul

12, 13. (a) Ta eo jej aikwij kõmmane ilo ran kein ñan tõbar buruen armij ro rekajjo jen don? (b) Ta wãwen eo ebolemen kwar loe ñe kwoj kwalok nan ibben armij ro jen ailiñ ko jet?

12 Einwõt Paul, jej aikwij jelã lemnak, jelã kilen ukoktak, im meletlet in kamadmõde abañ ko bwe jen maroñ tõbar buruen armij ro kajjojo jej iion ir. Ñan jibañ ro rej roñjake bwe ren melele kin news eo emõn, jej aikwij kõmman elõñlok men ko jen ad baj lolok wõt ir, kwalok juõn ennan jaar keboje, ak lelok wõt magazine ak book ko rej wawa ion Bible. Jej aikwij kate kij ñan kile ta aikwij ko air im men ko rej inebata kaki, men ko rekõnan im ko rejjab kõnan, im men ko rej mijaki im kalijeklok kaki. Meñe elap jerbal ñan kõmmane men in, ri kwalok ro kin Ailiñ eo ibelakin lal rej mõnõnõ in kõmmane men in. Ñan wanjoñok, ra eo an Ri Kennan ro an Jehovah ilo Hungary ear report: “Ro jeid im jatid rej kautiej manit ko an armij ro jen ailiñ ko jet im rejjab kõtmene bwe ren mour ekkar ñan manit ko air.” Ri Kennan ro ilo ailiñ ko jet rej kate ir bwe ren kõmman eindein.

13 Ilo juõn ailiñ ilo Asia, enañin aolep armij ro ijo rej inebata kin ejmour, katakin ajiri ro, im bõk jelãlokjen ilo school. Ri kwalok ro an Ailiñ eo ijo rej bwebwenato kin aikwij kein jen air bwebwenato kin men ko einwõt jorrãn ko rej walok ibelakin lal ak abañ ko ikõtan armij ro. Eindein, ri kwalok ro ilo juõn jikin kwelok elap ilo United States rar lo bwe armij ro ilo juõn bukwon rar inebata kin kõtõrãi kien, elõñlok waan ettõr ko ilo ial jen mokta, im kowadoñ. Ri Kennan ro an Jehovah rar lo tõbrak ilo air kajerbal katak kein ñan air jino katak Bible ibben armij ro. Ri katakin Bible ro rekabel rej lo bwe jekdon ta katak eo rej bwebwenato kake, rej kwalok juõn lemnak emõn im kõketak. Rej kalikar tokjen eo ekeie ej walok ñe jej jerbale nan in kaiñi ko ilo Bible kiõ im kejatdikdik ko remõn Anij ej litoki ñan ran ko rej bedotok.—Aiseia 48:17, 18; 52:7.

14. Kwalok wãwen ko jemaroñ ukõt bwebwenato ko ad ekkar ñan aikwij im wãwen ko an armij ro reinjuõn jen don.

14 Ej emõn bareinwõt ñan ukõt wãwen ad kwalok nan, kinke armij ro relukkun einjuõn jen don ilo iminene ko, katak ko, im kabuñ ko air. Bwebwenato ko ad ibben armij ro me rej tõmak ilo juõn Ri Kõmanman ak rejjab tõmak ilo Bible eo renaj einjuõn jen ko jej kajerbali ñan konono ibben ro rejjab tõmak bwe ewõr juõn Anij eo ej mour. Ñan armij eo ej ba bwe aolep book ko an kabuñ rej katakin armij ñan karmijeteik kabuñ ko jet, ennan eo jej kwaloke enaj oktak jen eo juõn jej kajerbale ñe jej konono ibben armij eo ej errã kin ta eo Bible ej katakin kake. Kilen ukoktak ej juõn men in aikwij bareinwõt ñe jej konono ibben armij ro rekajjo jen don ilo air bõk katak ko ilo school. Ri katakin ro rekabel renaj kajerbal kõmmanwa im wanjoñok ko rekkar ñan men ko rej walok ilo ien eo.​—1 Jon 5:20.

Jibañ Ri Kwalok Ro Rekãl

15, 16. Etke jej aikwij katakin ri kwalok ro rekãl?

15 Paul ear jab lemnak kin wãwen katakin ko an wõt. Ear lo aikwij eo ñan katakin im keboj armij ro emõn dettair, einwõt Timothy im Titus, bwe ren erom ri kwalok ro rebolemeir. (2 Timote 2:2; 3:10, 14; Taitõs 1:4) Eindein, ewõr juõn aikwij elap ilo ran kein ñan lelok im bõk katak ko.

16 Ilo 1914, kar wõr enañin 5,000 ri kwalok ro an Ailiñ eo ibelakin lal; ak rainin, ilo kajjojo week enañin 5,000 armij ro rekãl rej baptais! (Aiseia 54:2, 3; Jerbal 11:21) Ñe armij ro rekãl rej jino kobatok ibben Christian congregation eo im rekõnan bõk kunair ilo jerbal in kwalok nan, rej aikwij bõk jibañ ñan katakin im tel ir. (Dri Galetia 6:6) Elap an aorõk bwe jen kajerbal kõl ko an Master eo, Jesus, ñan katakin im jibañ ri kalor ro. *

17, 18. Ewi wãwen ad maroñ jibañ ro rekãl bwe ren beran ilo jerbal in kwalok nan?

17 Jesus ear jab baj lo wõt juõn jar in armij inem jiroñ ri jilek ro an bwe ren jino konono ibbeir. Mokta ear kalikar bwe ren kile aikwij eo kin jerbal in kwalok nan im ear rejañ ir bwe ren jar kake. Inem ear kõmman jilu karõk ko ñan jibañ ir: juõn mõttan ri jerbal, juõn jikin ñan air jerbal ie, im juõn ennan. (Matu 9:35-38; 10:5-7; Mark 6:7; Luk 9:2, 6) Jemaroñ kõmman eindein. Jekdon elañe jej jibañ ajiri eo nejid make, juõn ri katak Bible ekãl, ak juõn eo etto an jab kwalok nan, ej juõn men ekkar bwe jen katakin ir ilo wãwen in.

18 Ro rekãl elap air aikwij jibañ bwe ren beran in kwalok nan kin Ailiñ eo. Kwomaroñ ke jibañ ir bwe ren keboje juõn ennan elamwan, im kaitoktoklimo im kamelmele? Ilo jikin kwalok nan eo, kwon kõmman bwe ren katak jen joñok eo am ilo am konono mokta ibben jet ian armij ro ilo moko imwiir. Kwomaroñ lor joñok eo an Gideon, eo ear ba ñan ri tarinae ro mõttan: “Komin lale ña im kõmõn einwõt.” (Dri Ekajet Ro 7:17) Inem kwon lelok ien ñan ri kwalok eo ekãl bwe en bõk kunan. Kwon lelok juõn kamolol emãnãn ñan ri kwalok eo ekãl kin an kate e in kwalok nan, im ñe ekkar, lelok jet nan in kakabilek ko ñan jibañ e ñan kakõmõnmõnlok jerbal eo an.

19. Ta bebe eo am ñe kwoj kate yuk ñan ‘kajejjet jerbal eo am’?

19 Ñan ‘kajejjet jerbal eo ad ilo jimwe,’ jej aikwij bebe ñan kalaplok ad jelã kilen ukoktak ñe jej kebak armij, im jekõnan katakin ri kwalok ro rekãl bwe ren kõmman eindein. Ñe jej lemnak kin aorõkin mejenkajjik eo ad—ñan lelok jelãlokjen eo emol kin Anij bwe ren bõk mour indio—jej tõmak bwe ej tellokin ad kate kij bwe jen “men otemjej ñõn armij otemjej bwe kin otemjej [jen] lomoren jet.”​—2 Timote 4:5; 1 Dri Korint 9:22.

[Kamelele ko itulal]

^ Ñan lale wanjoñok ko kin kadkad ko kadkadin Paul ilo jerbal in kwalok nan eo an, lale Jerbal 13:9, 16-42; 17:2-4; 18:1-4; 19:11-20; 20:34; Dri Rom 10:11-15; 2 Dri Korint 6:11-13.

^ Eindein, ke ear kamelele kin juõn kõtan ekãl ikõtan Anij im “ro nejin,” Paul ear kajerbal juõn kien me ri konono ro an ilo Rome rar melele kake. (Dri Rom 8:14-17) Book eo St. Paul ilo Rome ear ba, “Kakajiriri ajiri kar juõn manit ilo Rome, im ear ekkejel ion lemnak ko an Ri Rome kin wãwen family.”

^ Ñan kiõ, karõk in Pioneer Assist Others (ak Pioneer ro Ren Jibañ Ro Jet) ej bellok ilo aolep congregation ko an Ri Kennan ro an Jehovah. Karõk in ej kajerbal ri kwalok ro rej kwalok nan full-time im rekabel ñan air jibañ ri kwalok ro rejañin lukkun iminene in kwalok nan.

Kwoj Kememej Ke?

• Ilo wãwen et ko jemaroñ kajeoñe Paul ñe jej kwalok nan?

• Ta oktak ko jej aikwij kõmmani ilo lemnak eo ad kin jerbal in?

• Ewi wãwen ad maroñ kõmman bwe ennan eo ad en emõn im wõr tokjen?

• Ta eo ri kwalok ro rekãl rej aikwiji ñan kaberan ir?

[Kajitõk ko ñan katak]

[Naan ko ilo peij 10]

Ri jilek Paul ear jelã lemnak, jerbale kilen ukoktak, im meletlet ñan kamadmõde abañ ko ilo jerbal in kwalok nan im katakin armij

[Pija ko ilo peij 9]

Paul ear lo tõbrak ilo an tõbar buruen armij ro rekajjo jen don ilo an jerbale kilen ukoktak

[Pija eo ilo peij 11]

Ri kwalok ro rej wõnmanlok rej jibañ ro rekãl ñan air kebojak kin jerbal in kwalok nan

[Pija eo ilo peij 12]

Ri kwalok ro rekabel rej lemnak kin iminene im lemnak ko an armij ro rej konono ibbeir