Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Katak Ko Relap Jen Book ko Kein Kajilu im Emen in Sam Ko

Katak Ko Relap Jen Book ko Kein Kajilu im Emen in Sam Ko

Nan eo an Jehovah Ej Mour Wõt

Katak Ko Relap Jen Book ko Kein Kajilu im Emen in Sam Ko

ILO juõn jar ñan Anij, ri jeje sam ej kajitõk: “Ren jelakake Am joij ilo lũp ke? Ak Am tiljek ilo kokkure ke?” (Sam Ko 88:​11) Uak eo ej, jaab. Elañe ejelok mour, jeban nebar Jehovah. Nebar Jehovah ej juõn un emõn unin jej wõnmanlok wõt im mour, im ad mour ej juõn un emõn ñan ad kaibujuij e.

Book ko Kein Kajilu im Emen in Sam Ko, me rej kitibuj Sam 73 ñan 106, rej letok elõñ un ko ñan ad kaibujuij Ri Kõmanman eo im kajerammõn etan. Ñe jej kalmenlokjen kin sam kein en kar kamũlallok kamolol eo ad kin “nan in Anij” im kamakit kij ñan ad kalaplok im kakõmõnmõnlok wãwen nan in nebar ko ad ñan e. (Dri Hibru 4:​12) Kin juõn itoklimo elap, jen mokta kabellok ñan Book eo Kein Kajilu in Sam Ko.

“A EMÕN IBA BWE IN KEBAKWOJ ÑÕN ANIJ”

(Sam Ko 73:1–89:​52)

Sam ko 11 mokta in book eo kein kajilu, Asaph ak ro uan mweo imõn rar jei. Al eo ej kabellok sam kein ej kamelele kin ta eo ear kejbãrok Asaph jen an jebwãbwe kin lemnak ko rebwid. Ear bõk jemlok eo ejimwe. “A emõn iba,” ej al, “bwe in kebakwoj ñõn Anij.” (Sam Ko 73:​28) Juõn liãjlol kin jeebeplok eo an Jerusalem ej walok ilo Sam 74. Sam Ko 75, 76, im 77 rej kwalok kin Jehovah einwõt Ri Ekajet eo ewãnik, Ri Lomor ñan ro ettã burueir, im Ri Roñjake jar. Sam 78 ej kakememej kin ran ko etto an Israel, jen ien ko an Moses ñan ien ko an David. Sam 79 ej liãjlol kin jeebeplok eo an temple eo. Elikin tok, juõn jar kin bar jeblak eo an armij ro an Anij. Sam 81 ej juõn nan in akwelap ñan bokake Jehovah. Sam Ko 82 im 83 rej jar ko ñan bõktok ekajet eo ekwojarjar ion ri ekajet ro renana im ri kijirãte ro an Anij jimor.

“Aõ ej oñkake, aet ej kijelok wõt kin worwor ko an Jeova,” ej ba ilo al eo an ro nejin Korah. (Sam Ko 84:⁠2) Sam 85 ej juõn kajitõk kin kajerammõn eo an Anij ion ro rej jeblaktok jen jibokwe. Sam in ej kwalok im kalikar bwe jerammõn ko ilo jitõb elaplok air aorõk jen jerammõn ko ilo kanniek. Ilo Sam 86, David ej kajitõk ibben Anij ñan an kejbãrok im katakin e. Ilo Sam 87, ej juõn al kin Zion im kin ro rar lotak ie, im elikin, juõn jar ñan Jehovah ilo Sam 88. Joij im yokwe eo an Jehovah einwõt ej walok ilo bujen eo an David ej kalikare ilo Sam 89, eo Ethan ear jeje, bõlen ear juõn ian lõmaro emen remeletlet ilo ran ko an Solomon.​—1 Kiñ Ro 4:⁠31.

Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:

73:9—Ilo wãwen et eo ri nana ro “rej likit loñir nae lõñ ko, im loir rej etetal ilo lõl”? Kinke ro renana ejelok air kautiej kin jabdewõt ilo lõñ ak ion lal, kin menin re bojak ien otemjej ñan air blasphem Anij kin loñiir. Rej bareinwõt konono nan ko reriap nae armij ro kin loir.

74:​13, 14—Ñããt eo Jehovah ear ‘ruji bõran drakõn ko ilo dren ko im ruji ilo mõtõn ko bõran Livaiatan’? Pero, “king in Egypt” eo, kar naetan “juõn alkita ekaamijak im ej jokwe ilo River Nile.” (Ezekiel 29:⁠3) Livaiatan emaroñ jutak ikijen ro rekajur an Pero. Ruje bõrair alikar ej kõkkar kin kokkure eo ear itok ion Pharaoh im jar in tarinae eo an ke Jehovah ear lomoren Ri Israel ro jen air kamakoko ñan Ri Egypt ro.

75:​4, 5, 10—Ta eo nan in “drun” ej jutak kake? Doon ko an menin mour ko rej jet kein ire ko rekajur. Inem, nan in “drun” ej kõkkar kin kajur, ak maroñ. Jehovah ej kotak liñlok doon ko an armij ro an, kõmman bwe ren utiej, ak ej ‘bukwe drun ko otemjej an ro dri nana.’ Jej bõk nan in kakkõl nae ‘leliñlok doon ko ad’ ilo ad bõk juõn lemnak in utiej buru ak jãjjãj. Kinke Jehovah eo ej leliñlok juõn, an juõn bõk eddo ko ilo congregation eo en kar watõke im jelã bwe menin ej itok jen e.​—Sam Ko 75:⁠7.

76:10—Ewi wãwen “illu an armij” emaroñ nebar Jehovah? Ñe Anij ej kõtlok bwe armij ro ren illu nae kij kinke jej ri karejar ro an, juõn men emõn emaroñ walok. Jabdewõt wãwen ko rebin me jej jelmae remaroñ katakin kij ilo elõñ wãwen ko. Jehovah ej kõtlok eñtan ko ñan joñan eo me emaroñ katakin kij. (1 Piter 5:​10) ‘Matõn illu an armij, Anij naj kañõrñõr kake.’ Ta elañe jej eñtan mae ien jej mij? Menin bareinwõt emaroñ nebar Jehovah kinke ro im rej lo ad kijenmij ilo tiljek, ir bareinwõt renaj kaibujuij Anij.

78:​24, 25—Etke kar naetan manna eo “korn in lõñ” im “men eo kijen enjel ro”? Nan kein jimor ejjab melelen bwe manna eo ear kijen enjel ro. Ear “korn jen lõñ” kinke ear itok jen lõñ. (Sam Ko 105:​40) Kinke enjel ro, ak “ro rekajur,” rej jokwe ilo lõñ, nan eo “kijen enjel ro” emaroñ melelen kinke eletok in Anij, eo ej jokwe ilo lõñ. (Sam Ko 11:⁠4) Jehovah emaroñ kar bareinwõt kajerbal enjel ro ñan air lelok manna eo ñan Ri Israel ro.

82:​1, 6—Wõn ro kar naetair “anij rõn” im “ro nejin eo Eutiejtata”? Nan kein jimor rej jitõñlok ñan ri ekajet ro ilo Israel. Men in ekkar, kinke rein rar aikwij jerbal einwõt ri konono ro an Anij im ro rej jutak ikijen.​—Jon 10:​33-36.

83:2—Ta eo ‘leliñlok bõrair’ ej kalikar? Menin ej kalikar bwe juõn ebojak ñan an kwalok an kajur ak bojak in emmakit, ñan an jumae, ire, ak kaeñtan.

Tokjen Katak ko ñan Kij:

73:​2-5, 18-20, 25, 28. Jejjab aikwij ebanbane jerammõn ko an ro renana ilo mour ak anõk wãwen ko air renana. Ri nana ro rej bed ion juõn jikin ej jir. Naj “jolõllok ir ñõn kokkure.” Bareinwõt, kinke kien eo ejjab wãppen an armij ro ejjab maroñ jolok nana, kin menin ad kate kij ñan ad jolok nana enaj ejelok tokjen. Einwõt Asaph, enaj juõn menin meletlet elãne jej jutak nae nana ikijen ad “kebakwoj ñõn Anij” im ikijen ad bõk lañliñ ilo ad bed ebake E.

73:​3, 6, 8, 27. Jej aikwij kejbãrok kij jen kemjãje, utiej buru, kajirere, im ankwonak. Men in ej eindein meñe enaj melelen jerammõn ñan kij ñe jenaj bõk mwil kein.

73:​15-17. Ñe jej bwok ilo ad lemnak, jej aikwij debij lemnak ko ad re bwok jen air walok ilobwilij. Elañe “ein drein ad konono” enaj kabwer ro jet. Jej aikwij kalmenlokjen ilo jokane kin inebata ko ad im kamadmõdi ilo ad kobalok wõt ibben ri tõmak ro mõttad.​—Jabõn Kennan Ko 18:⁠1.

73:​21-24. Ad ‘oktak im jab juburuõd im meo’ kinke jej lo an ri nana ro wõnmanlok ilo mour ej kõkkar kake einwõt menin mour ko rawia. Ej juõn wãwen ejelok kõmmanwa, eo ej bedbed ion eñjake ko. Jen ad kõmman eindein, jej aikwij kõtlok bwe nan in kakabilek eo an Jehovah en tel kij, im lukkun liki bwe enaj ‘debij kij kin anbwijmaroñin peid’ im jibañ kij. Bareinwõt, Jehovah ‘enaj bõk kij ñan aibujuij,’ ñan loan juõn kõtan ebake ibben.

77:⁠6. Kwalok juõn lemnak emũlal kin mol ko ilo jitõb im kanuij in bukõti ej aikwij ien ñan katak im kalmenlokjen. Elukkun aorõk bwe jen kõmman ien ko ñan ad make iar ilo mour ko ad.

79:⁠9. Jehovah ej roñjake jar ko ad, elaptata elañe rej ikijen kokwojarjar etan.

81:​13, 16. Roñjake Jehovah im etetal ilo ial ko an ej tellok ñan jerammõn ko relap.​—Jabõn Kennan Ko 10:⁠22.

82:​2, 5. Jab ekajet wãnik ej kõmman bwe “loñtak otemjej in lõl” ren makitkit. Jerbal ko rejjab jimwe rej kokkure ainemõn eo an jukjuk im bed eo an armij.

84:​1-4, 10-12. Kamolol eo an ri jeje ro an sam ko kin jikin kabuñ eo an Jehovah im eñjake in juburu kin jerammõn in jerbal ko air ej letok ñan kij joñok ko remõn.

86:⁠5. Elap ad kamolol bwe Jehovah ej “kõnan jeõrlok”! Ej bukõt wõt im lale elañe ewõr kein kamol ko renaj letok juõn bedbed ñan an kwalok tiriamo ñan juõn eo ej ukwelok jen bwid ko an.

87:​5, 6. Ro im renaj mour ilo Paradise eo ion lal remaroñ ke naj jelã etan ro im rar jerkakbiji ñan mour ilo lañ? Eon kein rej kwalok bwe remaroñ.

88:​13, 14. An rumij uak ñan jar ko ad kin juõn abañ emaroñ melelen bwe Jehovah ekõnan bwe jen kalikar tiljek eo ad emol ñan e.

“KOMIN KAMOLOL E IM NEBAR ETAN”

(Sam Ko 90:1–106:​48)

Lemnak kin elõñ un ko unin ad nebar Jehovah im rej walok ilo mõttan eo kein kemen in sam ko. Ilo Sam 90, Moses ej keidi bed eo an “Kiñ eo Ej mour wõt jen in drio ñõn in drio” ibben mour eo ekadu an armij. (1 Timote 1:​17) Ekkar ñan Sam 91:​2, Moses ej konono kin Jehovah einwõt ‘an likepijñak im an me’​—e ej Unjen jokane eo an. Sam ko jet elikin rej konono kin kadkad ko raibujuij an Anij, lemnak ko an reutiej, im jerbal ko an relap. Jilu ian al kein rej jino kin nan kein “Jeova e Kiñ.” (Sam Ko 93:1; 97:1; 99:⁠1) Ilo an konono kin Jehovah einwõt ri Kõmanman eo ad, ri jeje sam ko ej kir kij ñan ad “kamolol E im nebar etan.”​—Sam Ko 100:⁠4.

Ewi wãwen juõn iroij eo ej mijak Jehovah ej aikwij lolorjake jerbal ko an? Sam 101, eo King David ear je, ej letok uak eo. Sam in tok juõn ej jiroñ kij bwe Jehovah “e ar oktõk ñõn jar an ro ejelok ibeir, im e ar jab kejekron air jar.” (Sam Ko 102:​17) Sam 103 ej kwalok kin yokwe, joij im tiriamokake eo an Jehovah. Ilo an konono kin menin kõmanman ko relõñ an Anij ion lal, ri jeje sam ko ear ba: “O Jeova, e nañin lõñ jerbal ko Am: ilo meletlet Kw’ar kõmõnmõn aolepeir.” (Sam Ko 104:​24) Al ko eliktata ilo Book eo Kein Kemen rej nebar Jehovah kin jerbal ko an relap.​—Sam Ko 105:​2, 5; 106:​7, 22.

Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:

91:​1, 2—Ta “jikin etino an Eo eutiejtata,” im ewi wãwen jemaroñ ‘jokwe’ ie? Jikin in ilo nan in kõkkar ej juõn jikin kejbãrok im jokane ilo jitõb​—ej juõn wãwen kejbãrok jen jorrãn ko ilo mour in jitõb. Jikin in ettino ro rejjab liki Anij rejjab jelã kake. Jej kõmman bwe Jehovah en jikin jokwe eo ad ilo ad reilok ñan e einwõt jikin kone im ad me ekajur, ikijen ad nebar e einwõt King im Iroij Bõtata eo ijoko otemjej, im ikijen ad kwalok kin news eo emõn kin Ailiñ eo. Jej lo ad jokane ilo jitõb kinke jej jelã bwe Jehovah ien otemjej ebojak in jibañ kij.​—Sam Ko 90:⁠1.

92:12—Ilo wãwen et eo ro rewãnik rej “edrek emõn einwõt wijki pam”? Jej jelã bwe wijki pam ko emõn air kalle ien otemjej. Juõn armij ewãnik ej einwõt juõn wijki pam ilo wãwen in kinke ej jutak jimwe iman mejen Jehovah im ej wõnmanlok wõt ilo an “jebar im emõn leir,” eo ej kitibuj jerbal ko remõn.​—Matu 7:​17-20.

Tokjen Katak ko ñan Kij:

90:​7, 8, 13, 14. Ien otemjej kõmman ko ad rebwid rej kokkure kõtan eo ad ibben Anij eo emol. Jerawiwi ko jej kõmmani ilo ittino rejamin nojak jen e. Bõtab, elañe jej ukwelok ilo mol im illok jen ial eo ad ebwid, Jehovah enaj bõk kij, ‘kõmat kij kin an joij im yokwe.’

90:​10, 12. Kinke mour ekadu, jej aikwij “bwini yiõ ko am.” Ewi wãwen? Ilo ad bõk “buruen meletlet,” ak ikijen ad jerbale meletlet bwe ran ko ad ren jab ejelok tokjeir, ak bwe jen kajerbali ilo wãwen eo ej kamõnõnõik Jehovah. Kin menin jej aikwij karõk men ko raorõk ilo jitõb bwe ren men ko moktata im kajerbal ien ko ad ilo meletlet.​—Dri Epesõs 5:​15, 16; Dri Pilippai 1:⁠10.

90:17. Ekkar bwe jen jar bwe Jehovah en “kabin jerbal in peim” im kajerammõn kate ko ad ilo jerbal in kwalok nan eo ad.

92:​14, 15. Ilo ad ri katak ro reniknik kin Nan eo an Anij im ekkeini ad kobalok ibben armij ro an Jehovah, ro reritto rej wõnmanlok wõt im “ibip im dril”​—kajur wõt ilo jitõb—​im rej men in letok ko raorõk ñan congregation eo.

94:19. Jekdon ta eo ej kõmman bwe en “elõñ lemnok ilo buruõ,” konono im kalmenlokjen kin “nan in kainemõn ko” rej bed ilo Bible eo enaj kainemõn kij.

95:​7, 8. Roñjake nan in kauwe ko jen Jeje ko, lali, im mõnõnõ in bokake enaj debij kij jen an kijñeñe buruõd.​—Dri Hibru 3:​7, 8.

106:​36, 37. Eon kein rej kobaik kabuñ ñan ekjap ko ibben katok ñan demon ro. Men in ej kalikar bwe juõn armij eo ej kajerbal ekjap ko emaroñ bed iumin kilan ko an demon. Bible eo ej kakkõl kij: “Komin kejbãrok kom jen ekjõp ko.”​—1 Jon 5:⁠21.

“Komin Nebar Jeova!”

Al ko jilu eliktata in Book eo Kein Kemen in Sam Ko rej kajemlok kin nan kein: “Komin nebar Jeova!” Sam eo eliktata ej kabellok kin ejja nan in wõt. (Sam Ko 104:35; 105:45; 106:​1, 48) Ilo mol, nan in “Komin nebar Jeova!” ekkã an walok ilo Book eo Kein Kemen ilo sam ko.

Emol elõñ un ko ibbed ñan ad kaibujuij Jehovah. Sam Ko 73 ñan 106 rar letok ñan kij elõñ men ko ñan ad kalmenlokjen kaki, im kobrak buruõd kin kamolol kin Jemed ilañ. Ñe jej lemnak kin aolep men ko emwij an kõmmani ñan kij im kin men ko enaj kõmmani ñan kij ilo ilju im jeklaj, men in en kar kamakit kij ñan ad “nebar Jeova” kin aolepen ad maroñ.

[Pija eo ilo peij 8]

Einwõt Asaph, jemaroñ jutak nae nana ilo ad “kebakwoj ñõn Anij”

[Pija eo ilo peij 9]

Pharaoh ear bõk jorrãn ilo Lomalo Ekilmir

[Pija eo ilo peij 9]

Kwo jelã ke etke kar naetan manna eo “bred an ro rekajur”?

[Pija eo ilo peij 11]

Ta eo ej jibañ kainemõn “elõñ lemnok ilo buruõ”?