Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Katak ko Relap Jen Book in Al eo an Solomon

Katak ko Relap Jen Book in Al eo an Solomon

Nan eo an Jehovah Ej Mour Wõt

Katak ko Relap Jen Book in Al eo an Solomon

“EINWÕT kiõp ko iben kãliklik ko, ein drein lio jera iben limaro emõn drer.” “Einwõt wijki apel iben wijki ko re wan, ein drein menoaõ iben lõmaro emõn drer.” “Wõn lio ej reitok einwõt jiboñ, erreo einwõt aliñ, e lae einwõt al?” (Al eo an Solomon 2:2, 3; 6:10) Elap an emõn eon kein ilo Bible eo jen book in Al eo an Solomon! Aolepen book in ej juõn bwebwenato ekadu im eobrak kin melele ko im aibujuij. Eñin unin kar naetan “Al eo e mejaja ian al ko.”—Al eo an Solomon 1:1.

King Solomon ilo Israel eo etto ear kine al in ilo 1020 B.C.E., ilo tujinoin yiõ ko 40 in an iroij. Al in ej juõn al in yokwe ikõtan juõn likao ri lale sheep im juõn jiroñ in ri Shulem. Ijellokin men ko jet bwebwenato in ear kamelele kin jinen jiroñ eo im likao ro jein im jatin, “limaro nejin Jerusalem [kõrã ri karejar ro ilo mweo imõn king eo],” im “limaro nejin Zaion [kõrã ro ilo Jerusalem].” (Al eo an Solomon 1:5; 3:11) Elap an bin an ro rej konono Bible eo kile wõn ro rej konono ilo Al eo an Solomon, ak jemaroñ jelã kajjiir ilo ad lale ta eo rej ba ak ta eo ro jet rej ba ñan ir.

Einwõt mõttan Nan in Anij, ennan eo ilo Al eo an Solomon elap tokjen kin ruo un ko. (Dri Hibru 4:12) Mokta, ej katakin kij kin ta in yokwe eo emol ikõtan juõn emaan im juõn kõrã. Kein karuo, al eo ej juõn wanjoñok kin kain yokwe rot eo ej bed ikõtan Jesus Christ im congregation eo an Christian ri kabit ro.—2 Dri Korint 11:2; Dri Epesõs 5:25-31.

KOMIN JAB BWOKTAK AK “KWORUJ EO MENOAÕ”

(Al eo an Solomon 1:1–3:5)

“Leo en mejenmaik iõ kin mejenma ko an loñin; bwe am yokwe emõn jen wain.” (Al eo an Solomon 1:2) Al eo an Solomon ej jino kin nan kein an jiroñ eo ettã buruen im rar kadeloñe ilo mweo imõn Solomon. Ewi wãwen ear bed ijo?

“Lõmaro nejin jinõ rar illu nae iõ,” lio ear ba. “Rar likit iõ dri lale bwil in grep ko.” Lõmaro jein im jatin rar illu ibben kinke ri lale sheep eo ear kir e bwe ren etetal bajjek ilo melaj eo ilo juõn ran emõn. Ñan bõprae e jen an etal ibben, rar karõk bwe en ubake kidu “fox ko redrik, ko rej kokkure bwil in grep ko.” Jerbal in an ej kõmman bwe en bed ebak ñan camp eo an Solomon. Aolep armij rej lo joñan an deeo kõrã in ñe ej wanlallok ñan “jikin kallip in nõt ko” im rej ãñinlok ñan loan camp eo.—Al eo an Solomon 1:6; 2:10-15; 6:11.

Ñe ej konono kin joñan an kijoror in bed ibben ri lale sheep eo jeran, limaro ilo mweo imõn Solomon rej jiroñ e bwe en ‘etetal ilo an ial ilo malkan bwij eo’ im bukõte. Ak Solomon ejjab kõtlok an etal. Ñan kwalok an mõnõnõ kin an deeo, ej kallimur bwe enaj lelok ñan e “birõk ko gold im . . . drila ko silver.” Bõtab, ejelok an jiroñ eo itoklimo kake men kein. Ri lale sheep eo ej deloñ iloan camp eo an Solomon, ej lo jiroñ eo, im ba: “Lo, kwe kwoj dreo, lio jera.” Liin ej jiroñ limaro ilo mweo imõn Solomon: “komin jab biuktõk, ak kworuj leo menoaõ, mae ien e kõnan.”—Al eo an Solomon 1:8-11, 15; 2:7; 3:5.

Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:

1:2, 3—Etke nan in yokwe ko an Ri lale sheep eo rar einwõt wain im ãt eo etan einwõt oil? Einwõt wain ej kamõnõnõik buruen armij im lutõk oil ion bõran juõn armij ej kaemololoik e, ke jiroñ eo ear kememejtok nan in yokwe ko an likao eo im ãt eo etan men in ear kakajur im kainemõn e. (Sam 23:5; 104:15) Ri Christian ro remol, elaptata ri kabit ro, rej bõk kajur im rejañ ñe rej kalmenlokjen kin wãwen an kar Jesus yokwe ir.

1:5—Etke jiroñ eo ear keidi kilin ekilmej ñan “nuknuk ko in Kidar”? Rar kajerbale kolan goat, ñan kõmman nuknuk im kajerbal nuknuk in ñan kõmman elõñ men ko. (Bwinbwin 31:20) Ñan wanjoñok, rar kajerbal nuknuk ko jen kolan goat ñan kõmman “ken kalibubu ion imõn kaber eo.” (Exodus 26:7) Einwõt em nuknuk ko an Ri Bedouin ro bareinwõt ilo ran kein, rar kõmman em nuknuk ko in Kidar jen kool eo ekilmej kolan goat.

1:15—Kar ta melelen nan ko an ri lale sheep eo ke ear ba: “Mejõm rej einwõt mejen mule ko”? Ri lale sheep eo ej ba bwe mejen jiroñ eo jeran emejaja im joij ñan lale, einwõt mejen mule ko.

2:7; 3:5—Etke limaro ilo mweo imõn Solomon rej aikwij kallimur “kin roe ko, ak kin haind ko in melaj”? Roe ko im haind ko rebuñbuñ kin air kãilar im aibujuij. Ilo juõn wãwen, jiroñ in Ri Shulem eo ej iun limaro ilo mweo imõn Solomon ilo men otemjej rekãilar im aibujuij bwe ren jab kworuj yokwe eo iloan.

Tokjen Katak ko ñan Kij:

1:2; 2:6. Ro rebojak in mare remaroñ kwalok air yokwe don ilo wãwen ko rekkar im erreo ñan Christian. Bõtab, rej aikwij kejbãrok bwe wãwen air kalikar air yokwe don en erreo, im jab kabellok juõn ial ñan bo ilo mour etton.—Dri Galetia 5:19.

1:6; 2:10-15. Lõmaro jein im jatin jiroñ in Ri Shulem eo rar jab kõtlok bwe en etal ibben likao eo ñan juõn jikin etolok ilo tol ko. Ejjab kinke ear nana mwilin jiroñ eo im enana unin airro etetal. Jen men in, rar kõnan kejbãrok e jen an bed ilo juõn wãwen emaroñ tellok ñan an bo ilo juõn manit etton. Likao im jiroñ ro rejañin mare remaroñ katak jen men in ilo air jab kamakelok iair jen armij ro jet im bed ilo juõn jikin etolok ñe rej bed ibben don.

2:1-3, 8, 9. Meñe jiroñ in Ri Shulem eo ear deeo, ilo ettã buru ear watõk emake einwõt juõn wut bajjek. Kin an deeo im tiljek ñan Jehovah, ri lale sheep eo ear watõk e einwõt “kiõp ko iben kãliklik ko.” Im ta eo jemaroñ ba kin e? Kinke ear wõleo, jiroñ eo ear watõk e einwõt juõn “roe.” Ear bareinwõt kajur ilo jitõb im tiljek ñan Jehovah. “Einwõt wijki apel [ej kalur armij im ewõr leen] iben wijki ko re wan,” lio ej ba, “ein drein menoaõ iben lõmaro emõn drer.” Tõmak im tiljek rej kadkad ko remõn kadkadin Anij me jej bukõti ilo armij eo jej lemnak in mareiki.

2:7; 3:5. Jiroñ eo ear jab yokwe Solomon. Ear kõmman bwe limaro ilo mweo imõn Solomon ren kallimur bwe rejamin kworuj eñjake ko an bwe en yokwe jabdewõt armij ijellokin ri lale sheep eo. Ej juõn wãwen ejõkkar im ejjab emõn ñan baj jeraik wõt jabdewõt armij. Juõn Ri Christian ekõnan mare en bukõt wõt juõn mõttan eo ej juõn ri karejar etiljek ñan Jehovah.—1 Dri Korint 7:39.

“ETKE KOMIN REILOK ÑÕN DRI SHULEM EO?”

(Al eo an Solomon 3:6–8:4)

Juõn men “ej itok jen ene jemaren einwõt jur bat.” (Al eo an Solomon 3:6) Ta eo limaro ilo Jerusalem rej loe ñe rej diojlok? Solomon im ri karejar ro an rej jeblaktok ñan jikin kwelok eo! Im king eo ej bõktok jiroñ in Ri Shulem eo ibbentok.

Ri lale sheep eo ear lor jiroñ eo im ejjabto tokelik ej lo juõn wãwen ñan kebak e. Ke ej kallimur kin an yokwe e, jiroñ eo ej kalikar kõnan eo an ñan illok jen jikin kwelok eo, im ba: “Mae ien e mololok ran im lur ko re ko, I naj ilok ñõn tol in mõr eo, im ñõn tol erik in frankinsens.” Ej kir ri lale sheep eo bwe en “dreloñtok ilo jikin kallip eo an im mõña leen re aurõk iben.” Leo ej uak im ba: “Ña I ar dreloñtok na ilo aõ jikin kallip, lio jera, lio beliõ.” Limaro ilo Jerusalem rej ba ñan erro: “Komin mõña, O jeramen; komin irak, aet, komin irak im mãt, O kom ri yokwe.”—Al eo an Solomon 4:6, 16; 5:1.

Elikin an kwalok kin ettõnak eo an ñan limaro rej jen mweo imõn Solomon, Ri Shulem eo ej ba ñan ir: “I nañinmij kin yokwe.” Rej kajitõk: “Ta eo iben menoam elap jen bar juõn?” Ej uak: “Menoaõ e mouj im kilubũtbũt, eo emõn potata ian joñoul tausan.” (Al eo an Solomon 5:2-10) Ñan uake nan in nebar eo an Solomon ñan e jiroñ eo ej ba: “Etke komin reilok ñõn dri Shulem?” (Al eo an Solomon 6:4-13) Ilo an watõk ien in einwõt juõn ien emõn ñan karel buruen, king eo ej kañiãjoik lio kin elõñ nan in nebar ko. Bõtab, jiroñ eo ej bin wõt ilo an yokwe ri lale sheep eo. Ilo jemlokin Solomon ej kõtlok jiroñ eo bwe en rol ñan mweo imõn.

Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:

4:1; 6:5—Etke ear keidi kolan bõran jiroñ eo ibben “bwijin got”? Keidi in ej kwalok bwe kolan bõran jiroñ eo ear rabõlbõl im mejil einwõt kolan goat ko rekilmej.

4:11—Ta kar melele eo kin tien Ri Shulem eo ‘rej katorlok einwõt hõnni kom’ im ‘hõnni im milk rej iomin loen’? Honey eo ej waloktok jen honni kom elaplok an enno im tõñal jen honey eo ejjerwawa . Keidi in, im bareinwõt lemnak eo bwe honey im milk rej bed iumin loõn jiroñ eo, ej kalikar kin nan ko remõn im joij Ri Shulem eo ear konono kaki.

5:12—Kar ta melelen nan kein “mejen rej einwõt mule ko iturin wea ko, emwij katutu ir kin milk”? Jiroñ eo ej konono kin mej ko raibujuij mejen menoan. Bõlen ear keidi iju in mejen eo ej bed iolapen mõttan eo emouj ñan mule ko e blue-gray unokair me rej tutu ilo milk.

5:14, 15—Etke ear kamelele kin pã ko pein im nee ko neen ri lale sheep eo ilo wãwen in? Alikar bwe jiroñ eo ear jitõñlok ñan addin pein ri lale sheep eo einwõt luko gold im akkin pein einwõt pearl. Ear keidi nee ko neen likao eo ñan “jur ajaj” kinke rekajur im aibujuij.

6:4, Etke rar keidi jiroñ eo ñan Tirzah? Joshua ear nitbwili im anjo ion jikin kwelok in an Ri Canaan ro, im elikin ran ko an Solomon ear erom jikin kwelok eo elap an bwij ko joñoul an Israel. (Joshua 12:7, 24; 1 Kiñ Ro 16:5, 6, 8, 15) “Alikar bwe jikin kwelok in ear juõn jikin kwelok eaibujuij,” juõn book in kamelele ear ba, “im eñin unin ear walok ilo eon in.”

6:13—Ta in “eep in Mehaneim”? Jikin kwelok in ear bed iturear in River Jordan ebak ñan komlõl in Jabbok. (Jenesis 32:2, 22; 2 Samuel 2:29) “Eep in Mehaneim” ear jitõñlok ñan juõn kain eep rar ikkure kake ñe rej kõmman juõn kwojkwoj ilo jikin kwelok eo.

7:4—Etke Solomon ear keidi kenwan jiroñ in Ri Shulem eo ñan “juõn imõn bar aivori”? Moktalok, jiroñ eo ear bõk nan in nebar in: “Kenwam ej einwõt imõn bar eo [an] Devid.” (Al eo an Solomon 4:4) Imõn bar eo eaetok im waidikdik, im aivori emetaltõl. Kenwan jiroñ eo emetaltõl im aidik ear lukkun jelet buruen Solomon ilo juõn wãwen emõn.

Tokjen Katak ko ñan Kij:

4:7. Ilo an jumae kareelel ko an Solomon, meñe ear jab wãppen, jiroñ eo ear tiljek wõt im debij an mour erreo. Kajurin mour erreo eo an ear kalaplok deeo eo an ilo kanniek. En eindein bareinwõt ibben Ri Christian kõrã ro.

4:12. Einwõt juõn jikin kallip emwij worwore kin juõn men in eddek ak dekã eo me ewõr juõn wõt jikin deloñ elak, eindein jiroñ in Ri Shulem eo ear lelok buruen ñan juõn wõt emaan ekõnan mareiki. Ej juõn joñok emõn ñan Ri Christian kõrã im maan ro!

“JUÕN URUR JEN JEOVA”

(Al eo an Solomon 8:5-14)

“Wõn in ej wõnliñtok jen ene jemaren, im ej atartar ion leo menoan?” ro jein im jatin Ri Shulem eo rej kajitõk ke rej lo an jiroñ eo jeblaktok ñan mweo imõn. Moktalok, juõn iair ear ba: “Elañe ej juõn worwor, je naj kalek ion juõn jabõn silver: im elañe e juõn aor, je naj kabol e kin ra ko ran aik.” Kiõ elikin an Ri Shulem eo kamol yokwe eo an ñan likao eo, ej ba: “Ña juõn worwor, im etiõ einwõt imõn bar ko an: ien eo ña iman mejen einwõt juõn e ar lo ainemõn.”—Al eo an Solomon 8:5, 9, 10.

Yokwe eo emol ej “juõn urur jen Jeova.” Etke? Kinke kain yokwe rot in ej waloktok jen Jehovah. E eo ear likit ilo buruõd maroñ eo ñan yokwe. Ej juõn kijeek ej urur im eban kun. Al eo an Solomon ej kalikar ilo aibujuij bwe yokwe eo ikõtan juõn emaan im kõrã “e kajur einwõt Hedis.”—Al eo an Solomon 8:6.

Al eo emejaja an Solomon ej kalikar bareinwõt bwe ewõr juõn kõtan ebak ikõtan Jesus Christ im ro uan “kõra lio belen” ilañ ebojak in mare. (Reveles̃õn 21:2, 9) Yokwe eo an Jesus ñan Christian ri kabit ro ej ellã jen yokwe otemjej ikõtan juõn emaan im kõrã. Ro uan kõrã eo ebojak in mare rejjab ebbururu ilo air tiljek ñan leo beleir. Ilo yokwe Jesus ear mij kin “s̃ip” ro jet bareinwõt. (Jon 10:16) Inem, aolep ri kabuñ ro remol, remaroñ kajeoñe joñok eo an Ri Shulem eo ilo air jutak bin ilo kwalok yokwe im tiljek.

[Pija eo ilo peij 24, 25]

Ta eo Al eo an Solomon ej katakin kij ñan ad bukõt ibben eo jekõnan mareiki?