Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Kwon “Itok Im Lor Iõ”

Kwon “Itok Im Lor Iõ”

Kwon “Itok Im Lor Iõ”

“Elañe jabrewõt armij e kõnan itokilokatok, en mõke karmijete, im kwotõk an drebail ran otemjej, im lor Iõ.”​—LUK 9:​23.

1, 2. (a) Ta nan in kir eo Jisõs ear lelok ñõn aolep armij? (b) Ewi wãwen kwar emmakit ñõn nan in kir eo an Jisõs?

 ILO jemlokõn lok jerbal in kwalok nan eo an, Jisõs ear kwalok ilo Perea, ijo turãjet in Jordan, tueañ turear in Judia. Juõn likao ear kebak e im ear kajitõk iben ta eo ej aikwij in kõmõne ñõn jolit mour in drio. Elikin an kar Jisõs kile bwe likao in ear tiljek ilo an bokake kien Moses, ear lelok ñõn e juõn nan in kir eaurõk. Ear ba: “Kwon ilok im wiakaki men ko otemjej am, im lelok ñõn ro dri jeramel, im e naj or mweiõm i lõñ; im itok, im lor Iõ.” (Mark 10:21) Baj lemnok mõk, ear juõn nan in kir ñõn lore Jisõs, eo ej mõke wõt Nejin Anij eo Eutiejtata!

2 Likao in ear kajitokjen nan in kir eo, bõtab ro jet rar mõnõnõ in bõke. Moktalok, Jisõs ear ba ñõn Pilip: “Kwon lor Iõ.” (Jon 1:​43) Pilip ear mõnõnõ in lor e im tokelik ear erom juõn dri jilik. Jisõs ear eliji nan in kir in ñõn Matu im e bareinwõt ear mõnõnõ in lor e. (Mat. 9:9; 10:​2-4) Ilo mol, Jisõs ear lelok ejja nan in kir in wõt ñõn aolep ro rej yokwe wãnik ke ear ba: “Elañe jabrewõt armij e kõnan itokilokatok, en mõke karmijete, im kwotõk an drebail ran otemjej, im lor Iõ.” (Luk 9:​23) Kin men in, jabrewõt emaroñ erom juõn dri kaloran Jisõs elañe elukkun kõnan. Kwo kõnan ke? Elõñ iar jar emmakit ñõn nan in kir eo ejoij an Jisõs, im ilo jerbal in kwalok nan jej lelok nan in kir in ñõn ro jet.

3. Ewi wãwen jemaroñ kejbãrok bwe jen jab “elãlok” jen ar lore Jisõs?

3 Bõtab ekaburomõjmõj bwe jet ian ro rar kwalok air itoklimo kin mol eo ilo Baibel rejjab wõnmanlok wõt im katak. Jen an eindrein, rejjab keini air katak im tokelik “elãlok” jen air lore Jisõs. (Hib. 2:1) Ewi wãwen jemaroñ kejbãrok bwe jen jab wutlok ilo aujir rot in? Enaj jibõñ elañe jej kajitõkin kij mõke: ‘Etke jej kãlet ñõn lore Jisõs? Ta melelen ñõn lor e? Ar kememej uak ko ñõn kajitõk kein enaj jibõñ kij ñõn kakajur bebe eo ar ñõn ber wõt ilo ial eo emõn jar kãlete. Bareinwõt enaj jibõñ kij ñõn rejañ ro jet bwe ren lore Jisõs.

Etke Jej Lore Jisõs?

4, 5. Etke ej tellokin Jisõs bwe en tel?

4 Dri Kanan Jeremaia ear ba: “Iroij, ijelã bwe ejjelok en emaroñ beek ilju eo an; Ejjelok en emaroñ beek men otemjej ilo mour eo an.” (Jerm. 10:23, UBS) Emwij an bwebwenato ko an armij kamol bwe emol nan ko an Jeremaia. Elaplok an alikar bwe armij ro rejjab wãppen rejjab maroñ lo tõbrõk ilo air iroij ioir mõke. Jar bõk nan in kir eo ñõn lor Jisõs kinke jar katak im jela bwe ej tellokin bwe en ar dri Tel ilo wãwen eo me ejelok armij emaroñ anõke. Jen etale jet ian men ko rej kwalok bwe ej tellokin an Jisõs iroij.

5 Kein kajuõn, Jeova mõke ear kãlet Jisõs einwõt Messaia eo bwe en dri Tel eo ar. Wõn eo elaplok an jela jen dri Kõmõnmõn eo kin wõn eo en kãlete einwõt dri Tel eo ar? Kein karuo, eor karkar ko iben Jisõs me emõn iber im jemaroñ anõke. (Riit Aiseia 11:​2, 3.) Ej juõn joñok emõn. (1 Pit. 2:​21) Kein kajilu, elap an Jisõs kea kin ro rej lor e, einwõt ear kwalok ke ear lelok an mour kin ir. (Riit Jon 10:14, 15.) Im ej mõke kwalok bwe ej juõn s̃eperd ej kea ke ej tel kij ñõn juõn mour me ej bõktok mõnõnõ kiõ im ej tellok ñõn juõn ilju eaibujuij im ejelok jemlokõn. (Jon 10:10, 11; Rev. 7:​16, 17) Ikijen wãwen kein im un ko jet, jar kõmõne juõn bebe emeletlet ke jar kãlet ñõn lor e. Bõtab, ar lor e ej kitibuj ta?

6. Ñõn lore Jisõs ej kitibuj ta?

6 Ñõn lore Kraist elaplok melelen jen ar baj ba wõt bwe jej dri Kristian. Ranin enañin ruo billion armij ro rej ba bwe rej Kristian, bõtab kõmõn ko air rej kalikar bwe rej dri “kõmõn nana.” (Riit Matu 7:​21-​23.) Ñe juõn armij ej kwalok an itoklimo kin nan in kir eo ñõn lore Jisõs, jej kemeleleik ir bwe dri Kristian ro remol rej mour ekkar ñõn katak ko im joñok eo an ilo aolepen mour ko air. Ñõn kwalok melelen men in, jen etale jet ian men ko jejela kin Jisõs.

Kajeoñwe Jisõs ilo Kwalok Meletlet

7, 8. (a) Ta in meletlet, im etke ear lap iben Jisõs? (b) Ewi wãwen an kar Jisõs kwalok meletlet, im ewi wãwen jemaroñ kajeoñwe?

7 Jisõs ear kwalok elõñ karkar ko remõn, ak jenaj etale emen iair: an meletlet, an etã buru, an kijejeto, im an yokwe. Moktata, jen etale meletlet eo an im ej melelen maroñ eo an ñõn kajerbal jelalokjen im lolokjen ilo wãwen ko rekeie. Dri jilik Paul ear je: “Ilo E [Jisõs] re nojõk men in aurõk ko otemjej an meletlet im jelalokjen” (Kol. 2:3) Ia eo Jisõs ear bõk meletlet in jene? E mõke ear ba: “Bwe einwõt Jema e ar katakin Iõ, men kein Ij konono.” (Jon 8:​28) Meletlet eo an ear itok jen Jeova, inem jejjab bwilõñ kin bebe ko remõn Jisõs ear kõmõni.

8 Ñõn wanjoñok, Jisõs ear kõmõne juõn bebe ejime ke ear itok ñõn wãwen mour rot en kãlete. Ear beek bwe mour eo an en lamwan, im lemnok wõt kin kõmõnmõn ankilan Anij. Ear kajerbal ien ko im kajur eo an ilo meletlet ñõn kowõnmanlok men ko an Ailiñ eo. Jej lore joñok eo an Jisõs ikijen ar kate wõt ñõn drebij juõn mej elamwan im bõprae ar joon kij mõke kin men ko ejelok tokjeir me rej kamõk im kamad kij. (Mat. 6:​22) Elõñ dri Kristian ro rar bõk buñten ne ko ñõn kõmõn bwe en lamwan mour ko air bwe ren maroñ kalaplok air ien ilo jerbal in kwalok nan. Jet rar maroñ dreloñ ilo jerbal in pioneer. Elañe kwoj juõn ian rein, kimij nebar yuk. “Bukot mokta ailiñ in Anij” ej bõktok elap mõnõnõ im juburu.​—Mat. 6:​33.

Kwon Etã Buru Einwõt Jisõs

9, 10. Ewi wãwen an kar Jisõs kwalok an etã buru?

9 Mõtõn eo kein karuo ian karkar ko karkarin Jisõs me jenaj etale ej etã buru. Ñe armij ro rejjab wãppen rej bõk maroñ ko reutiej, ekkã air kadrek juõn lemnok in utiej buru. Ejjab eindrein iben Jisõs! Meñe jerbal eo an eutiejtata ilo kajejit karõk eo an Jeova, Jisõs ear jab kwalok an utiej buru. Im men in ej kamakit kij ñõn kajeoñwe e. Dri jilik Paul ear je: “Lemnok in en ber ilo kom, eo e ar bareinwõt ilo Kraist Jisõs: Eo, ke Ej ilo wãwen Anij, E ar jab lemnok An einwõt Anij men in nibiji, A E ar mõke kejeramel E, im bõk wãwen korijer, im erom nememen armij.” (Pil. 2:​5-7) Men in ej kitibuj ta?

10 Jisõs ear kanuij jerammõn ke ear jokwe iben Jemen ilõñ, bõtab ear mõnõnõ in “mõke kejeramel E.” Kar ukot mour eo an ñõn lojen virjin eo ej juõn dri Ju, bwe en edreklok iomin druatimjuõn aliñ mae ien ear lotak einwõt juõn niñniñ ejelok an maroñ ilo baamle eo an juõn dri karpenter etã. Ilo mweo mõn Josep, Jisõs ear ridtolok einwõt juõn niñniñ ej jino etetal, juõn ladrik jidrikdrik, inem juõn jodrikdrik. Ear juõn armij ewãppen. Bõtab, ke ear jodrikdrik ear kõtãik wõt e ñõn jemen im jinen me rejjab wãppen. (Luk 2:​51, 52) Ear kanuij lap an etã buruen!

11. Ilo wãwen it ko jemaroñ kajeoñwe etã buru eo an Jisõs?

11 Jej kajeoñwe etã buru eo an Jisõs ñe jej mõnõnõ in bõk jerbal ko me einwõt retã. Einwõt juõn wanjoñok, lemnok kin jerbal in kwalok nan kin nuuj eo emõn. Jerbal in emaroñ einwõt etã, elaptata ñe armij ro rej jab kwalok air itoklimo, rej kajirere, ak jumae. Bõtab, ñe jejjab ebwer ilo jerbal in kwalok nan, jej jibõñ ro jet emmakit ñõn nan in kir eo an Jisõs ñõn lor e. Ilo wãwen in jej jibõñ ñõn lomoren armij ro. (Riit 2 Timote 4:​1-5.) Bar juõn wanjoñok ej jerbal in karreo Imõn Kwelok eo ar. Emaroñ kitibuj jolok kobij ko, maab, im karreoiki mõn kapojõk ko, men kein aolep rej jerbal ko retã! Meñe eindrein, jej kile bwe ar karreoiki Imõn Kwelok eo ar, jikin kabuñ eo erreo ilo bukwon eo, ej mõtõn jerbal eo ar ekwojarjar. Ar mõnõnõ in kõmõni jerbal ko me einwõt retã, jej kwalok etã buru im ilo wãwen in jej lore buñten ne ko neen Kraist.

Kwon Kijejeto Einwõt Jisõs

12, 13. (a) Ewi wãwen Jisõs ear kwalok an kijejeto, im ta eo ear kamakit e? (b) Ta eo enaj kamakit kij bwe jen kijejeto ilo jerbal in kwalok nan?

12 Lemnok kin kijejeto eo an Jisõs ilo jerbal in kwalok nan eo. Jisõs ear kõmõn elõñ men ko ke ear ber ion lõl. Ilo jinoin, ear maroñ in jerbal iben Josep, jemen, einwõt juõn dri karpenter. Ilo jerbal in kwalok nan eo an, Jisõs ear kõmõn men in bwilõñ ko, im ej kitibuj kemour dri nañinmij ro im kajerkakbiji ro remij. Ak jerbal eo an elaptata kar jerbal in kwalok nan kin nuuj eo emõn im katakin ro rar mõnõnõ in roñjake. (Mat. 4:​23) Einwõt dri kalor ro an, jej kõmõne ejja jerbal in wõt. Ewi wãwen jemaroñ lore joñok eo an? Juõn wãwen ej ilo ar kõmõne jerbal in kin ejja un ko wõt ear or iben Jisõs.

13 Ilõñin men otemjej, yokwe eo an Jisõs ñõn Anij ear kamakit e ñõn kwalok nan im katakin. Bareinwõt Jisõs ear yokwe men ko remol ear katakin kaki. Ñõn e, men kein remol rar einwõt mweiuk ko raurõk, im ear mõnõnõ in kwaloki ñõn ro jet. Einwõt dri katakin ro, eindrein ar lemnok. Lemnok kin jet ian men ko remol jar katak kaki jen Nan in Anij! Jej jela kin aituerõk eo kin maroñ in iroij potata eo ijoko otemjej im ewi wãwen enaj joko. Emõn ar melele kin ta eo Jeje ko rej katakin kin wãwen ber eo an ro remij im jerammõn ko lõl eo ekãl an Anij enaj bõktok. Meñe eto ak ekãl ar jela kin mol kein , ejamin driklok tokjeir kinke rej mweiuk ko raurõk. (Riit Matu 13:52, UBS.) Ilo ar kwalok nan kin juõn buru ekijejeto, jej kwalok ñõn ro jet bwe jej yokwe men ko Jeova ear katakin kij kaki.

14. Ewi wãwen jemaroñ kajeoñwe wãwen an kar Jisõs katakin?

14 Bareinwõt lemnok kin wãwen Jisõs ear katakin. Aolep ien ear jitõñlok ro rej roñjake ñõn Jeje ko. Ekkã an kar kwalok juõn point eaurõk ikijen an ba: “Ar jeje.” (Mat. 4:4; 21:13) Ilo nan ko an emwij je, ear kajju konono ak jitõñlok ñõn enañin jimõtõn in buk ko ilo Jeje ko ilo kajin Hibru. Einwõt Jisõs, elap ar atartar ion Baibel eo ilo jerbal in kwalok nan im jej kate wõt kij ñõn kwalok eon ko ñe jemaroñ. Ilo wãwen in, jej jibõñ ro emol burueir ñõn mõke kile bwe jej katakin lemnok ko an Anij im jab lemnok ko ar mõke. Elap ar lõñliñ ñe juõn ej mõnõnõ in riit jen Baibel im bwebwenato iber kin aurõkin im melelen Nan in Anij! Im ñe armij eo ej mõnõnõ in bõk nan in kir eo ñõn lore Jisõs, ekanuij lap ar lõñliñ.

Lor Jisõs ej Melelen Yokwe Ro Jet

15. Ta juõn ian karkar ko relaptata karkarin Jisõs, im ewi wãwen men in emaroñ jelet kij ñe jej kalomõnlokjen kake?

15 Mõtõn eo eliktata ian karkar ko karkarin Jisõs me jenaj etale im elukkun kõmãnãn buru ej yokwe eo an ñõn armij ro otemjej. Dri jilik Paul ear je: “Yokwe an Kraist e relel ilo buruem.” (2 Kor. 5:​14) Ñe jej kalomõnlokjen kin yokwe eo an Jisõs ñõn armij otemjej im kij kajuju, ej jelet buruer im kamakit kij ñõn lore joñok eo an.

16, 17. Ilo wãwen it ko Jisõs ear kwalok an yokwe ro jet?

16 Ewi wãwen Jisõs ear kwalok yokwe ñõn ro jet? An kar mõnõnõ in lelok mour eo an kin armij ro ear kalikar yokwe eo an elap. (Jon 15:13) Bõtab, ilo jerbal in kwalok nan eo an, Jisõs ear bareinwõt kwalok yokwe ilo wãwen ko jet. Ñõn wanjoñok, ear tiriamokake ro rar iñtan. Ke ear lo an Meri im ro jet jõñ kin mij eo an Lazerõs, ear lukkun melele kin air buromõj. Joñõn an kar men in jelet buruen Jisõs, meñe ear pojõk in kajerkakbijeik Lazerõs, ear “jõñ.”​—Jon 11:32-35.

17 Ilo jinoin jerbal in kwalok nan eo an Jisõs, juõn dri leper ear kebake Jisõs im ba: “Elañe Kwo kõnan, Kwoj maroñ in karreo iõ.” Ewi wãwen an kar Jisõs emmakit? Jeje ko rej ba: “Kin An tiriamo.” Inem ear kõmõn juõn men ejej uan im ekanuij emõn. “Ej erlokwe pein, im uñire, im ba ñõn e, I kõnan: kwon erreo. Im ejabrumij an nañinmij in leper eo ilok jen e, im ej erreo.” Iomin Kien Moses, dri leper ro rar etton, im Jisõs emaroñ kar baj kemour eman eo ilo an jab uñire. Bõtab, ke Jisõs ear kemour dri leper eo, ear kõtlok bwe en eñjake juõn men ejañin kar walok ñõn e iomin juõn ien eaitok ikijen an uñire bar juõn armij. Ear kwalok tiriamo ilo juõn wãwen elap!​—Mark 1:​40-​42.

18. Ewi wãwen jemaroñ kwalok ar “tiriamokake dron”?

18 Einwõt dri kalor ro an Kraist, kar kakien kij ñõn kwalok yokwe ikijen ar “tiriamokake dron.” (1 Pit. 3:8) Emaroñ jab biruru ñõn melele eñjake ko an dri tõmak ro mõtar me eor juõn air nañinmij elap ak rebãrok, elaptata elañe jejañin kar iion wãwen rot kein. Meñe eindrein, Jisõs ear jela eñjake ko an ro renañinmij meñe ejañin kar nañinmij. Ewi wãwen jemaroñ kwalok ejja karkar in wõt kin jela eñjake ko an ro jet? Ikijen ar meanwõr im roñjake ñe ro rej iñtan rej kwalok burueir ñõn kij. Bareinwõt jemaroñ kajitõkin kij mõke: ‘Ñe en kar ña eo, en kar ewi wãwen aõ eñjake?’ Elañe jej kalaplok ar melele kin eñjake ko an ro jet, enaj emõnlok ar “kaberan ro rej kũmkũm.” (1 Tes. 5:​14) Ilo wãwen in jenaj lore Jisõs.

19. Ilo wãwen it ko joñok eo an Jisõs ej jelet kij?

19 Ej juõn men ekairujruj jej loe ilo nan im kõmõn ko an Jisõs Kraist! Ar kalaplok ar jela kin e enaj kamakit kij ñõn kõnan einwõt e im enaj laplok ar kõnan jibõñ ro jet ñõn kõmõn ejja einwõt. Aet, jen lõñliñ ilo ar lore Kiñ eo ej Messaia, kiõ im ñõn in drio!

Kwomaroñ ke Kemelele?

• Ewi wãwen jemaroñ kwalok meletlet, einwõt kar Jisõs?

• Ilo wãwen it ko jemaroñ kwalok etã buru?

• Ewi wãwen jemaroñ kalaplok ar kijejeto ilo jerbal in kwalok nan?

• Ilo wãwen it ko jemaroñ kajeoñwe Jisõs ilo ar kwalok yokwe ñõn ro jet?

[Kajitõk Ko Ñan Katak]

[Bo̦o̦k/Pija eo ilo peij 5]

BUK EO EKÃL

Ilo Kwelok eo Elap ear walok ilo summer eo ilo 2007, rar kõjelã kin buk eo ej walok ilo kajin Belle im 192 peij aitokin etan “Itok, Im Lor Iõ” (“Come Be My Follower”). Kar kõmõne buk in ekãl ñõn jibõñ dri Kristian ro ñõn lemnok kin Jisõs, elaptata kin karkar ko karkarin im kõmõn ko an. Elikin nan in jinoe ko ilo japter juõn im ruo, mõtõn eo kein kajuõn ej kemelele kin an eta buru, an beran, an meletlet, an bokake, im an kijenmij.

Mõtõn ko jet rej kemelele kin jerbal ko an Jisõs einwõt juõn dri kaki, im einwõt juõn dri kwalok kin nuuj eo emõn im kin jet ian wãwen ko ear kwalok yokwe eo an elap. Jen jinoin ñõn jemlokõn buk in, ej walok melele ko rej jibõñ juõn dri Kristian ñõn kajeoñwe Jisõs.

Jej liki bwe buk in ekãl enaj kamakit kij aolep ñõn etale kij mõke im kajitõk: ‘Ij lukkun ke lore Jisõs? Ewi wãwen imaroñ lukkun lor e?’ Bareinwõt enaj jibõñ “ro jabrewõt ar likit ir bwe ren mour in drio” ñõn itok iber im lore Jisõs.​—Jerbal 13:48.

[Pija eo ilo peij 4]

Jisõs ear mõnõnõ in itok ñõn lõl im lotak einwõt juõn niñniñ. Kain karkar rot eo ear aikwij kwaloke?

[Pija eo ilo peij 6]

Ta eo enaj kamakit kij bwe jen kijejeto ilo jerbal in kwalok nan?