Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

“Rej Lor Lam Eo”

“Rej Lor Lam Eo”

“Rej Lor Lam Eo”

“Rein ro rej lor Lam eo ijo jabrewõt Ej etal ie.”​—REV. 14:4.

1. Kar ewi lemnok eo an dri kalor ro remol an Jisõs kin air lor e?

 ELIKIN enañin ruo jimõtõn yiõ in an kwalok nan, Jisõs “e ar katakin ilo Kaperneum.” Kin air lõkatip kin ta eo ear konono kake “elõñ ian ro dri kaloran rejjeblak, im jab bar etetal iben.” Ke Jisõs ear kajitõk iben dri kalor ro 12 elañe rar bar kõnan ilok, Saimõn Piter ear uak: “Iroij, kim naj ilok ñõn wõn? ibõm nan ko nan in mour in drio. Im kim ar tõmak im jela, bwe Kwe Juõn eo Ekwojarjar an Anij.” (Jon 6:48, 59, 60, 66-69) Dri kalor ro remol an Jisõs rar jab bwijrõk air lor e. Elikin an jitõb kwojarjar kabit ir, rar wõnmanlok wõt im kõtãik ir ñõn tel eo an Jisõs.​—Jerb. 16:7-10.

2. (a) Wõn eo “dri korijer e tiljek im meletlet” ak “dri kõmñe eo etiljek”? (b) Ewi wãwen dri korijer eo ear lukkun kamol an “lor Lam eo”?

2 Ta eo jemaroñ ba kin Kristian dri kabit ro ilo ran kein? Ilo kanan eo an kin “kakõlõn [an] naj itok im lokõn lõl,” Jisõs ear jitõñlok ñõn kumi in dri kabit ro dri kaloran ion lõl einwõt “dri korijer e tiljek im meletlet,” ak “dri kõmñe eo etiljek.” (Mat. 24:3, 45; Luk 12:42) Einwõt juõn kumi, dri korijer eo ear lukkun kamol an “lor Lam eo ijo jabrewõt Ej etal ie.” (Riit Reveles̃õn 14:4, 5.) Ro uan kumi in rej virjin ilo kõkkar ilo air jab katton ir kin katak im mõnit ko an “Babilõn Elap,” rolul in kabuñ ko rewan ibelakin lõl. (Rev. 17:5) Ejelok katak rewan “ilo loñir” im “ejelok notair” ilo lõl eo an Setan. (Jon 15:19) Ilo ran ko rej itok, bween dri kabit ro rej mour wõt ion lõl renaj “lor” Lam eo ñõn lõñ.​—Jon 13:36.

3. Etke elukkun aurõk bwe jen liki dri korijer eo?

3 Jisõs ear kairoij dri korijer eo etiljek im meletlet “ion ro dron” melelen kajuju uan dri kabit ro “bwe en najirik ir ilo ien emõn.” Ear bareinwõt kairoij ir “ion men ko otemjelok an.” (Mat. 24:45-47) “Men ko otemjelok an” ej koba “jar elap” eo jen “s̃ip” ro jet me uair ej orlok wõt. (Rev. 7:9; Jon 10:16) Ejjab ke bwe kajuju uan dri kabit ro im ro uan “s̃ip” ro jet ren liki dri korijer eo me kar jitõñe bwe en iroij ioir? Elõñ un ko unin ej tellokin bwe jen liki dri korijer eo. Ruo un ko relap ej: (1) Jeova ej liki dri korijer eo. (2) Jisõs ej bareinwõt liki dri korijer eo. Jen etale men ko rej kamol bwe Jeova Anij im Jisõs Kraist rej lukkun liki dri korijer eo etiljek im meletlet.

Jeova Ej Liki Dri Korijer Eo

4. Etke jemaroñ liki katak ko reaurõk jen dri korijer eo etiljek im meletlet?

4 Lemnok kin men eo ej kamaroñ dri korijer eo etiljek im meletlet ñõn letok katak ko reaurõk ñõn mour in Kristian eo ar. Jeova ej ba: “I naj kajelaik yuk im katakin yuk ilo ial eo kwo naj etal ie: I naj bebeik yuk ke meja ej lo yuk.” (Sam 32:8) Aet, Jeova ej tel dri korijer eo. Kin men in, jemaroñ lukkun liki melele ko im nan in tel ko ilo Jeje ko ilo Baibel me jej bõk jen dri korijer eo.

5. Ta eo ej kwalok bwe jitõb eo an Jeova ej kamaroñ dri korijer eo?

5 Jeova ej bareinwõt lelok jitõb kwojarjar eo an ñõn dri korijer eo. Meñe jejjab maroñ lo jitõb eo an Jeova, men ko ej koorloki rej alikar iman mejen armij. Lemnok kin ta eo dri korijer eo etiljek im meletlet ear kõtõbrake ilo an kwalok nan ibelakin lõl kin Jeova Anij, Nejin im Ailiñ eo. Dri korijer ro an Jeova rej tiljek wõt ilo air keañ kin ennan eo an Ailiñ eo ilo elõñlok jen 230 ailiñ im ene ko. Men in ejjab kamol ke bwe jitõb eo an Anij ej kamaroñ dri korijer eo? (Riit Jerbal 1:8.) Dri korijer eo ej aikwij kõmõn elõñ bebe ko reaurõk ñõn keboj ekan ko lor jitõb im lilok ñõn ro dron Jeova ibelakin lõl ilo ien eo ejejit. Ñe ej kõmõni bebe kein im kajejiti, dri korijer eo ej kwalok yokwe, etã buru, im leen jitõb ko jet.​—Gal. 5:22, 23.

6, 7. Ewi joñõn an Jeova liki dri korijer eo etiljek?

6 Ñõn melele kin joñõn an Jeova lukkun liki dri korijer eo, jen kalomõnlokjen kin ta eo ear kalimur kake ñõn ro uan dri korijer eo. Dri jilik Paul ear je: “Ilo bũkkinkwõle, ilo rum, ilo jilil eo eliktata: bwe jilil e naj jõñ, im ro remij re naj jerkakbiji re jabwabõnbõn, im kij je naj erom ein juõn. Bwe emõn wabõnbõn in en kõnõk jabwabõnbõn, im mij in en kõnõk banmij.” (1 Kor. 15:52, 53) Dri kabit ro dri kaloran Kraist rej jerbal ilo tiljek ñõn Anij im ñe rej mij, enbwiniir ej wabõnbõn. Ñe rej jerkakbiji, rej bõk juõn mour eutiejlok jen enjel ro me remaroñ mour ñõn in drio wõt elañe rej tiljek. Dri kabit rein rej bõk juõn mour eutiejlok kinke rejjab baj mour wõt ñõn in drio, ak ejelok en emaroñ kokkure ir. Bareinwõt, kar lelok ñõn ir juõn enbwin eban joko im ejjab atartar ion jabrewõt men ñõn mour. Reveles̃õn 4:4 ej kwalok kin rein rej jerkakbiji einwõt rej jijõt ion tron im ion bõrair belin gold. Dri Kristian dri kabit rein rej kõtar ien air bõk aibujuij eo air einwõt iroij ro. Bõtab, ebar or menin kamol ko jet bwe Anij ej lukkun liki ir.

7 Baibel eo ej ba: “Jen lõñliñ im mõnõnõ; jen nebar an utiej! Bwe emottok ien belele eo an Lamb eo, im emwij an lio belele kalitlit e make ñõne. Emelim an lio kanuknuk e make kin nuknuk linen erreo im rabõlbõl. Nuknuk linen eo ej jerbal ko remmõn an ro dron Anij,” Revelation 19:7, 8, UBS. Emwij an Jeova kãlet Kristian dri kabit ro bwe en lio belen Nejin ilo ran ko rej itok. Enbwin eo rejamin kokkure, mour eo eutiejlok jen enjel ro, jerbal in iroij, im “ien belele eo an Lamb eo,” men kein aolep rej menin lelok ko ejej uair! Rej kamol bwe Anij ej lukkun liki dri kabit rein me “rej lor Lam eo ijo jabrewõt Ej etal ie.”

Jisõs Ej Liki Dri Korijer Eo

8. Ewi wãwen Jisõs ear kamol bwe eor an liki dri kabit ro dri kaloran?

8 Ta eo ej kamol bwe Jisõs ej lukkun liki dri kabit ro dri kaloran? Ilo boñin eo eliktata in an mour ion lõl, Jisõs ear kalimuri dri jilik ro an 11 ke ear ba: “A komeo, ro r’ar ber iba ilo men ko r’ar kabo Iõ kaki. Im Ij likit ñõn kom juõn ailiñ einwõt Jema e ar likit ñõn Iõ: Bwe komin mõña im irak iturin Aõ tebel ilo Aõ ailiñ; im kom naj jijõt ion tron ko, im ekajet joñoul im ruo bwijin Israel.” (Luk 22:28-30) Bujen eo Jisõs ear kõmõne iben dri jilik ro an 11 enaj jerbal ñõn aolep 144,000 dri Kristian dri kabit ro. (Luk 12:32; Rev. 5:9, 10; 14:1) Jisõs en kar ke kõmõne juõn bujen bwe ren iroij iben ilo Ailiñ eo an elañe ear jab liki ir?

9. “Men ko otemjelok an” Kraist rej kitibuj ta?

9 Bareinwõt, Jisõs ear kairoij dri korijer eo etiljek im meletlet “ion men ko otemjelok an” me ekitibuj aolep men ko kin Ailiñ eo an ion lõl. (Mat. 24:47) Jet ian men kein ej koba aolep jikin jerbal ko ilo ra eo elap an dri Kennan ro an Jeova, ilo ra ko redrik ilo ene ko jet, Mõn Kwelok ko relap im redrik ibelakin lõl, bareinwõt jerbal in kwalok nan im kõmõn dri kalor ro. Juõn emaroñ ke jitõñ armij eo ejjab liki bwe en kejbãrok im kajerbal men ko mweien reaurõk?

10. Ta eo ej kamol bwe Jisõs ej ber iben dri kabit ro dri kaloran?

10 Mokta jen an Jisõs wõnliñlok ñõn lõñ, ear walok ñõn dri kalor ro an retiljek im kalimur ñõn ir, ilo an ba: “Lo, Ij ber ibemi ien otemjej ñõn jemlokõn lõl.” (Mat. 28:20) Emwij ke an Jisõs kajejit kitien kalimur in an? Jen 1993 ñõn kiõ, oran congregation ko an dri Kennan ro an Jeova ibelakin lõl ear orlok jen 70,000 ñõn elõñlok jen 100,000, melelen elõñlok jen 40 bõjjããn jen mokta. Im jete kiõ dri kalor ro rekãl? Enañin 4 million 500 tausan dri kalor ro rar baptais iloan 15 yiõ ko remotlok, melelen bwe kajuju ran 800 armij rar baptais. Laplok kein rekabwilõñlõñ rej lukkun kamol bwe Kraist ej tel dri kabit ro dri kaloran ilo kwelok ko air ilo congregation im ej rejetak ir ilo jerbal in kõmõn dri kalor eo.

Dri Korijer Eo Etiljek im Meletlet

11, 12. Ewi wãwen an dri korijer eo kwalok bwe etiljek im meletlet?

11 Kinke Jeova Anij im Jisõs Kraist rej lukkun liki dri korijer eo etiljek im meletlet, jej aikwij bareinwõt liki ir. Dri korijer eo ear kwalok an tiljek ilo an kõmõne jerbal eo kar lelok bwe en kõmõne. Ñõn wanjoñok, kar kõmõne buk in Imõniaroñroñ ko iomin 130 yiõ ko ñõn kiõ. Kwelok ko kajuju wik im kwelok ko relap an dri Kennan ro an Jeova rej wõnmanlok im kakajur tõmak eo ar.

12 Dri korijer eo etiljek ej bareinwõt meletlet kinke ejjab wãlok, ak ej lor wõt tel eo an Jeova im mõkõj an jerbale nan in kakabilek eo an Anij ñe ej alikar. Ñõn wanjoñok, dri tel in kabuñ ko rewan meñe rej lo bwe armij ro rej kõmõn, mõnit ko renana im etton rej kil mejeir. Ak ejjab eindrein iben dri korijer eo kinke rejjab ãliklik in kakkõl armij jen air lorõk ilo aujir ko an jukjuk im ber eo enana an Setan. Ilo meletlet dri korijer eo ej maroñ letok nan in kakkõl ko rejejit kinke Jeova Anij im Jisõs Kraist rej rejetake ir. Inem jej aikwij lukkun liki dri korijer eo. Bõtab, ewi wãwen jemaroñ kwalok bwe jej liki dri korijer eo etiljek im meletlet?

Etal Iben Dri Kabit Ro ke Rej Lor Lam Eo

13. Ekkar ñõn kanan eo an Zechariah, ewi wãwen jemaroñ kwalok ar liki dri korijer eo etiljek im meletlet?

13 Buk in Zechariah ej konono kin “joñoul ri ailiñ ko” rej kebak “juõn ri Jew im ba, ‘Kim kõnan iwõj ibbemi.” (Riit Zechariah 8:23, UBS.) “Ri Jew” eo ej jutõk kin juõn kumi in armij kinke kar ba ñõn e, “kim kõnan iwõj ibbemi.” Ilo ran kein ar, “ri Jew” eo ej jutõk kin bween Kristian dri kabit ro me rej mõtõn “Israel an Anij.” (Gal. 6:16) “Joñoul ri ailiñ ko” rej pijaik jar eo elap me rej mõtõn s̃ip ro jet. Einwõt an Kristian dri kabit ro lor Jisõs jabrewõt jikin ej etal ie, jar eo elap ej etal iben dri korijer eo etiljek im meletlet. Ro uan jar eo elap rejjab aikwij jok in kwalok bwe rej mõnõnõ in ber iben “dri bõk mõtõn kir jen lõñ.” (Hib. 3:1) Jisõs ejjab jook in naetan dri kabit ro einwõt “ro jãtin.”​—Hib. 2:11.

14. Ewi wãwen jemaroñ rejetake ro jãtin Kraist?

14 Jisõs Kraist ear ba bwe ñe jej rejetak ro jãtin ej einwõt jej rejetake e. (Riit Matu 25:40.) Inem ewi wãwen ro me kejatrikrik eo air ej ñõn mour ion lõl rej rejetake dri kabit ro jãtin Kraist? Wãwen eo elaptata ej ikijen air jibõñ ir kin jerbal in kwalok nan kin Ailiñ eo. (Mat. 24:14; Jon 14:12) Meñe oran dri kabit ro ion lõl ej driklok ak oran s̃ip ro jet ej laplok wõt. Ñe ro me kejatrikrik eo air ej ñõn mour ion lõl rej bõk kwonair ilo jerbal in kwalok nan, einwõt full-time dri evanjel ro, rej rejetake dri kabit ro ñõn kajejit jerbal eo air ñõn kõmõn dri kalor. (Mat. 28:19, 20) Bareinwõt jen jab meloklok kin ien ko eor ar maroñ ñõn rejetake jerbal in ikijen ar jabawõt ilo elõñ wãwen ko.

15. Ewi wãwen dri Kristian ro rej aikwij emmakit ñe rej bõk ekan ko lor jitõb jen dri korijer eo im bebe ko air ikijen rolul in?

15 Einwõt dri Kristian ro kajuju, ewi lemnok eo ar kin ekan ko lor jitõb dri korijer eo etiljek im meletlet rej litok ilo ien eo ejejit ikijen buk ko rej wawa ion Baibel im kwelok ko aolep? Jej mõnõnõ ke in kortokjen men ko jej katak kaki im jerbali? Ewi wãwen jej emmakit kin bebe ko me dri korijer eo ej kõmõni ikijen rolul in? Ar mõnõnõ in bokake nan in kakabilek ko an dri korijer eo, men in ej kamol bwe jej liki karõk ko an Anij.​—Jem. 3:17.

16. Etke aolep dri Kristian ro rej aikwij roñjake ro jãtin Kraist?

16 Jisõs ear ba: “Aõ s̃ip rej roñjake ainikiõ, im I jela ir, im rej lor Iõ.” (Jon 10:27) Eindrein iben dri Kristian dri kabit ro. Ta kin ro me rej etal ibeir? Rein rej aikwij roñjake Jisõs. Bareinwõt rej aikwij roñjake ro jãtin kinke kar lelok erro eo ñõn ir bwe ren kejbãrok aikwij ko an ro dron Anij. Ar roñjake ainiken ro jãtin Kraist ej kitibuj ta?

17. Ar roñjake dri korijer eo ej kitibuj ta?

17 Ranin, Governing Body eo ak Kumi eo ej tel rolul in ej jutõk ikijen dri korijer eo etiljek im meletlet. Rej bõk erro eo ñõn tel im kõmõni karõk ko kin jerbal in kwalok nan kin Ailiñ eo ibelakin lõl in. Ro uan Kumi eo ej tel rolul in rej elder ro rej dri kabit im elap air iminene kin aolep makõtkit ko an Kristian. Ilo mol rein rej “dri tel” ro ar. (Hib. 13:7) Dri kabit elder rein relukkun boub “ilo jerbal an Iroij” kinke rej lale elõñlok jen 7,000,000 dri kwalok ro kin Ailiñ eo ilo elõñlok jen 100,000 congregation ko ibelakin lõl. (1 Kor. 15:58) Ar roñjake dri korijer eo ej melelen bwe jej jerbal ilo burukuk iben Kumi eo ej tel rolul in.

Ro Rej Roñjake Dri Korijer eo Rejerammõn

18, 19. (a) Ilo wãwen it eo ro rej roñjake dri korijer eo rej jerammõn? (b) Ta eo jej aikwij beek ñõn kõmõne?

18 Jen ien eo rar jino jerbal eo air, dri korijer eo etiljek im meletlet rar “katakin elõñ armij bwe ren kõmmõni men ko rejimwe.” (Dan. 12:3) Rein rar katakin ir rej koba ro me renaj elã im mour jen ien kokkure eo an jukjuk im ber in enana. Ej juõn jerammõn elap kin air kõmõni men ko rejimwe iman mejen Anij!

19 Ilo ran ko rej itok, ñe “jikin kwelok eo ekwojarjar, Jerusalem ekãl [me kõkkar kin 144,000] ej wõnlõltak jen lõñ jen iben Anij, emwij keboje einwõt kõra ej litlit ñõn leo an,” ta eo enaj walok ñõn ro me rar roñjake ainiken dri korijer eo? Baibel eo ej ba: “Anij e naj ber ibeir.” Ej wõnmanlok im ba: “E naj kõmõraik jen mejeir dren in kemjãlãl otemjej, im e naj ejelok bar mij, im re jamin bar liãjlol, ak jõñ, ak iñtan; bwe men ko mokta re joko.” (Rev. 21:2-4) Kin men in, jen roñjake Kraist im dri kabit ro jãtin retiljek.

Ta Eo Kwar Katak Kake?

• Ta eo ej kamol bwe Jeova ej liki dri korijer eo etiljek im meletlet?

• Ta eo ej kwalok bwe Jisõs Kraist ej liki dri korijer eo?

• Etke ej tellokin bwe jen liki dri kõmñe eo etiljek?

• Ewi wãwen jej kwalok ar liki dri korijer eo?

[Kajitõk ko ñõn katak]

[Pija eo ilo peij 25]

Kwojela ke wõn eo Jeova ear kãlet e bwe en lio belen Nejin ilo ran ko rej itok?

[Pija ko ilo peij 26]

Jisõs Kraist ear lelok “men ko an” ñõn dri korijer eo etiljek im meletlet

[Pija eo ilo peij 27]

Ñe jej bõk kwonad ilo jerbal in kwalok nan jej rejetak dri kabit ro