Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Jen Kamolol Jisõs, Devid eo Elaplok im Solomon eo Elaplok

Jen Kamolol Jisõs, Devid eo Elaplok im Solomon eo Elaplok

Jen Kamolol Jisõs, Devid eo Elaplok im Solomon eo Elaplok

“Lo, juõn ijin elap jen Solomon.”​—MAT. 12:42.

1, 2. Jen lemnok eo an armij, etke ej men in bwilõñ bwe kar jiroñ Samuel bwe en kabiti Devid einwõt kiñ eo?

 SAMUEL ear lemnok kin Devid einwõt juõn ladrik ej baj s̃eperd wõt im jab juõn eo me enaj erom juõn kiñ ilo ran ko renaj itok. Bareinwõt Betleem, bukwon eo ear itok jene, ear jab juõn jikin ebuñbuñ. Kar kwalok kake einwõt “juõn ian bukõn ko redriktata ilo Judah.” (Maik. 5:2, UBS) Meñe eindrein, dri kanan Samuel enaj kar kabiti ladrik in me ej einwõt juõn armij bajjek jen juõn bukwon edrik bwe en eo enaj erom kiñ in Israel.

2 Devid, ladrik eo nejin Jesse, ear jab kãlet eo jinointata an Samuel. Bareinwõt ear jab kãlet eo an kein karuo im kein kajilu. Devid, eo edriktata ian ladrik ro drualitõk nejin Jesse ear joko ien eo Samuel ear lolok baamle eo an Jesse bwe en kabiti juõn ian ladrik ro nejin eman in etiljek einwõt kiñ eo kein karuo an ailiñ eo. Bõtab Jeova ear kãlet Devid, im eñin men eo eaurõktata.—1 Sam. 16:1-10.

3. (a) Ta eo Jeova ej watõk bwe aurõklok ñe ej etale juõn armij? (b) Ta eo ear itok ion Devid ilo ien eo kar kabit e?

3 Jeova ear lo men eo Samuel ear jab maroñ loe. Anij ear maroñ lo buruen Devid, im ear buñburuen kake. Men eo eaurõklok iben Anij ej ta eo ej ber ilo buruen armij im jab wãwen baotokin. (Riit 1 Samuel 16:7.) Inem ke Samuel ear lo bwe Jeova ear jab kãlet lõmaro jiljilimjuõn reridto nejin Jesse, ear ba bwe ren añintok ladrik eo nejin edriktata jen melaj eo. Bwebwenato eo ej ba: “Im [Jesse] ar jiliklok im ãñintok [Devid]. Ak e ar kilubũtbũt, im emõn turin mejen, im wulio ilo air lale. Im Jeova e ar ba, Kwon jutõk im kabite; bwe e in. Inem Samuel e ar bõk drun in oil eo, im kabit e i bwiljin ro jein: im Jitõb õn Jeova e ar itok ion Devid ilo kajur jen ran eo im wõnmanlok.”—1 Sam. 16:12, 13.

Devid Ear Annañelok Kraist

4, 5. (a) Kwalok men ko rej einlok wõt juõn ikõtan Devid im Jisõs. (b) Etke jemaroñ ba bwe Jisõs ej Devid eo Elaplok?

4 Einwõt Devid, Jisõs ear lotak ilo Betleem enañin 1,100 yiõ ko elikin an kar Devid lotak. Iman mejen elõñ armij, Jisõs bareinwõt ear jab einwõt juõn kiñ. Melelen bwe ear jab kain kiñ rot eo me elõñ armij in Israel rar kõtmene kake. Bõtab, einwõt Devid, e eo Jeova ear kãlete. Ear jitenburu iben Jeova einwõt kar Devid. * (Luk 3:22) ‘Jitõb õn Jeova e ar bareinwõt itok ion’ Jisõs.

5 Ebar lõñ men ko rej einlok wõt juõn ikõtan Devid im Jisõs. Ñõn wanjoñok, dri kakabilek eo Ehitopel ear ketak Devid, im dri jilik eo Judas Iskariõt ear ketak Jisõs. (Sam 41:9; Jon 13:18) Devid im Jisõs jimor rar lukkun kijejeto kin imõn kabuñ eo an Jeova. (Sam 27:4; 69:9; Jon 2:17) Jisõs ear bareinwõt jolite maroñ in iroij eo an Devid. Mokta jen an kar Jisõs lotak, juõn enjel ear ba ñõn jinen: “Iroij Anij e naj lelok ñõn E tron eo an Devid jemen.” (Luk 1:32; Mat. 1:1) Jisõs, kiñ in Messaia eo me eto an armij ro kar kijoruretok ej laplok jen Devid kinke aolep kalimur ko kin Messaia eo renaj kar jejit kitieir iben.—Jon 7:42.

Lor Kiñ im S̃eperd Eo

6. Ilo wãwen it ko Devid ear juõn s̃eperd emõn?

6 Jisõs ej bareinwõt juõn s̃eperd. Ta karkar ko karkarin juõn s̃eperd emõn? Ej juõn eo ej lale, najirik im kejbãrok bwijin s̃ip ko an ilo tiljek im ilo beran. (Sam 23:2-4) Ke ear jodrikdrik, Devid ear juõn s̃eperd im emõn an kar kejbãrok s̃ip ko an jemen. Ke bwijin s̃ip ko rar ber ilo kauwatata ear kwalok an beran im karmijete mour eo an ñõn kejbãrok ir jen juõn laiõn im juõn bear.—1 Sam. 17:34, 35.

7. (a) Ta men ko rar keboje Devid ñõn kõmõne jerbal ko an kiñ? (b) Ewi wãwen Jisõs ear kamol bwe ej S̃eperd eo Emõn?

7 Yiõ ko Devid ear ber ilo melaj im ion tol ko redrik ñõn lale s̃ip ko, rar keboje ñõn jerbal ko relaplok ñe enaj kar tel ailiñ in Israel. * (Sam 78:70, 71) Ikijen jerbal ko an, Jisõs ear kamol bwe ej juõn s̃eperd ekanuij emõn. Ej bõk kajur im tel jen Jeova ñe ej lale ‘bwij eo erik’ im ‘s̃ip ko jet.’ (Luk 12:32; Jon 10:16) Kin men in, Jisõs ej juõn S̃eperd Emõn. Joñõn an jela kajen bwijin s̃ip ko an ej ãñiñin ir kajuju kin etair. Kin an kanuij lap an yokwe s̃ip ko an, ke ear ber ion lõl ear mõnõnõ in lelok e mõke kin ir. (Jon 10:3, 11, 14, 15) Einwõt S̃eperd eo Emõn, Jisõs ear kõmõni men ko me Devid ear jab maroñ kõmõni. Katok in binmour eo an ear kebellok juõn ial ñõn lomoren armij jen mij. Ejelok jabrewõt men enaj kabwijrõk e jen an lale bwe ‘bwij eo erik’ en bõk mour eo ejelok jemlokõn ilõñ im tel ‘s̃ip ko jet’ an ñõn mour in drio ilo lõl eo ekãl me enaj ejelok ro rej einwõt wulf ko relej ie.—Riit Jon 10:27-29.

Lor Kiñ in Anjo Eo

8. Ewi wãwen Devid ear kamol bwe ear juõn kiñ in anjo?

8 Ke Devid ear kiñ, ear juõn dri tõrinae eberan me ear kejbãrok ene eo enen armij ro an Anij im “Jeova e ar lelok anjo ñõn Devid ijoko jabrewõt e ar ilok ielok.” Iomin iroij eo an Devid, ailiñ eo ear ereraklok jen river eo ilo Ijipt ñõn river in Upretis. (2 Sam. 8:1-14) Ikijen kajur eo an Jeova, Devid ear erom juõn iroij ekanuij kajur. Baibel eo ej ba: “Buñbuñ an Devid e driojlok ñõn ene ko otemjej: im Jeova e ar kõmõn bwe ailiñ ko otemjej ren mijõk e.”—1 Kron. 14:17.

9. Kemelele kin ewi wãwen Jisõs ear bõk anjo einwõt Kiñ eo Emwij Kãlete.

9 Einlok wõt Kiñ Devid, Jisõs ear juõn armij eberan. Einwõt Kiñ eo Emwij Kãlete, Jisõs ear kwalok an kajur ion dimon ro ke ear lomoren armij ro rar iñtan iomin kajur eo air. (Mark 5:2, 6-13; Luk 4:36) Bareinwõt dri kijirãt eo elap, Setan Devil eo, ejelok an maroñ ion. Kin jibõñ eo an Jeova, Jisõs ear anjo ion lõl in me ej ber iomin kajur eo an Setan.—Jon 14:30; 16:33; 1 Jon 5:19.

10, 11. Ta jerbal eo an Jisõs einwõt Kiñ in Dri Tõrinae ilo lõñ?

10 Enañin 60 yiõ ko elikin an kar Jisõs mij im jerkakbiji ñõn lõñ, dri jilik Jon ear lo juõn vis̃õn kin jerbal eo an Jisõs einwõt Kiñ in dri Tõrinae ilo lõñ. Jon ej je: “Lo, ors emouj im iben Eo ej jijõt ion libon, im ar lelok ñõn E belin: im Ej bõk anjo im wõnmanlok bwe En bõk anjo.” (Rev. 6:2) Dri tõr eo ion ors eo emouj ej Jisõs. Kar “lelok ñõn E belin” ak crown eo ilo 1914 ke kar kairoij e einwõt Kiñ in Ailiñ eo ilõñ. Elikin men in, ear ilok im “bõk anjo.” Aet, einwõt Devid, Jisõs ej juõn kiñ in anjo. Ejjabto elikin kar kairoij e einwõt Kiñ in Ailiñ eo an Anij, ear bõk anjo jen Setan ilo tõrinae im jolõltak e im dimõn ro an ñõn lõl in. (Rev. 12:7-9) Enaj wõnmanlok wõt im karerelok an “bõk anjo” ilo an kejebeblok jukjuk im ber in enana an Setan.—Riit Reveles̃õn 19:11, 19-21.

11 Bõtab einwõt Devid, Jisõs ej juõn kiñ elap an tiriamo, im enaj kejbãrok “jar eo elap” ñõn jemlokõn Armagedõn. (Rev. 7:9, 14, 16) Bareinwõt, enaj or jerkakbiji ñõn “ro remõn im ro renana” iomin iroij eo an Jisõs im ro renaj iroij iben, ro rej mõtõn 144,000 me emwij air jerkakbiji. (Jerb. 24:15) Ro renaj jerkakbiji ion lõl renaj bõk jerammõn eo ñõn mour in drio. Ej juõn ilju ekamõnõnõ ej ber imar! Jen aolep beek ilo buruer ñõn wõnmanlok wõt im “kõmõn emõn,” bwe jen maroñ mour ñe lõl in enaj obrõk kin wãnik, im kin armij ro remõnõnõ dron Devid eo Elaplok.—Sam 37:27-29.

Ej Uake Jar eo An Solomon kin Meletlet

12. Ta eo Solomon ear jar kake?

12 Solomon, leo nejin Devid, ear bareinwõt annañelok Jisõs. * Ke Solomon ear erom kiñ, Jeova ear weaklok ñõn e ilo juõn ettõnak im ba bwe Enaj lelok ñõn e jabrewõt men ej kajitõk. Solomon emaroñ kar kajitõk kin mweiuk ko, kajur, im juõn mour aitoklok. Jen an eindrein, ear kajitõk iben Jeova ilo ejelok kibbon: “Kiõ, Kwon letok ñõn iõ meletlet im jelalokjen bwe in maroñ in drioij dreloñ iman ro dri ailiñ in; bwe wõn e maroñ in ekajete ailiñ in Am, bwe e kanuij lap?” (2 Kron. 1:7-10) Jeova ear uake jar eo an Solomon.—Riit 2 Kronikel 1:11, 12.

13. Etke jemaroñ ba bwe ejelok juõn ear meletlet einwõt Solomon, im ta Unjen meletlet eo an?

13 Toõn wõt an kar Solomon tiljek ñõn Jeova, ejelok armij rar mour ilo ien ko an rar maroñ kwalok nan ko remeletlet einwõt kar e. Solomon ear konono “jilu tausan jabõn kennan.” (1 Kiñ. 4:30, 32, 34) Elõñ iair kar likiti ilo jeje im ro rej bukot meletlet rej kaurõki wõt ñõn ranin. Leroij in Shiba eo ear itoitak enañin 1,500 mail ñõn melejoñwe meletlet eo an Solomon kin “kajitõk ko rebin.” Liin ear bwilõñ kin men ko Solomon ear ba im kin joñõn an mweie Ailiñ eo an. (1  Kiñ. 10:1-9) Baibel eo ej kwalok Unjen meletlet eo an Solomon ilo an ba: “Ro dri lõl otemjej rar kõnan ber iben Solomon, bwe ren roñjake an meletlet, eo Anij e ar likit ilo buruen.”—1 Kiñ. 10:24.

Lor Kiñ eo Emeletlet

14. Ilo wãwen it ko Jisõs ear “juõn [eo] elap jen Solomon”?

14 Eor juõn wõt armij ear laplok an meletlet jen Solomon. Kar Jisõs Kraist, me ear kwalok kin e mõke einwõt “juõn [eo] elap jen Solomon.” (Mat. 12:42) Jisõs ear konono “nan ko nan in mour in drio.” (Jon 6:68) Ñõn wanjoñok, ilo Katak eo an ion Tol eo ear kalikar nan in kaiñi ko kin jet ian jabõn kennan ko an Solomon. Elõñ men ko Solomon ear kwalok kaki me rej bõktok mõnõnõ ñõn ro rej kabuñ ñõn Jeova. (Ken. 3:13; 8:32, 33; 14:21; 16:20) Jisõs ear kalikar bwe mõnõnõ eo emol ej itok jen men ko me rej ekkejellok ñõn kabuñ ñõn Jeova im jejit in kitien kalimur ko an Anij. Ear ba: “Emõnõnõ ro rejelã ke rej aikwiji men ko an Jitõb; bwe air Ailiñ in lõñ!” (Mat. 5:3, UBS) Ro rej jerbale nan in kaiñi ko rej ber ilo katak ko an Jisõs rej ebakelok Jeova, eo ej “unin dren in mour.” (Sam 36:9; Ken. 22:11; Mat. 5:8) Kraist ej jutõk ikijen “meletlet an Anij.” (1 Kor. 1:24, 30) Einwõt Kiñ in Messaia eo, eor iben Jisõs Kraist “jitõb in meletlet.”—Ais. 11:2.

15. Ewi wãwen jemaroñ bõk tokjen jen meletlet eo jen Anij?

15 Einwõt ro rej lore Solomon eo Elaplok, ewi wãwen jemaroñ bõk tokjen meletlet eo jen Anij? Kinke meletlet eo an Jeova ej alikar ilo Nan eo an, jej aikwij kate kij ñõn kabukote ikijen ar lukkun katak Baibel eo, elaptata nan ko an Jisõs me emwij jei, im ikijen ar kalomõnlokjen kin men ko jej riiti. (Ken. 2:1-5) Bareinwõt, jej aikwij niknik ilo ar kajitõk iben Anij kin meletlet. Nan in Anij ej kalimur bwe naj uaki jar ko ar jen buruer ñõn bõk jibõñ. (Jem. 1:5) Kin jibõñ eo jen jitõb kwojarjar, jenaj lo meletlet eo ekanuij aurõk ilo Nan in Anij me emaroñ jibõñ kij ñõn kijenmij kin melejoñ ko im kõmõn bebe ko remeletlet. (Luk 11:13) Kar bareinwõt naetan Solomon einwõt “eo ej kokwelok” im “ear wõnmanlok wõt im katakin armij ro jelalokjen.” (Ekk. 12:9, 10) Einwõt Bõran congregation eo an Kristian, Jisõs ej bareinwõt juõn eo ej kokwelok armij ro an. (Jon 10:16; Kol. 1:18) Inem, eaurõk bwe jen ber ilo kwelok ko an congregation, ijo me ej “katakin wõt ” kij ie.

16. Ta men ko rej einlok wõt juõn ikõtan Solomon im Jisõs?

16 Kiñ Solomon ear kõmõn elõñ men ko. Ear karõk jerbal in ekkal eo ilo aolepen ailiñ eo an einwõt lolorjake ekkal an mõn iroij ro, ial ko, mõn dren ko, jikin kakonkon mweiuk ko, jikin kwelok ko ñõn jariot ko im ñõn ro rej uwe ion ors ko, im bareinwõt jikin kwelok ko jet. Aolepen ailiñ eo an ear bõk tokjen jen jerbal in ekkal ko an. Jisõs ej bareinwõt juõn dri ekkal. Ear kalek congregation eo an ion “ejman” eo. (Mat. 16:18) Enaj bareinwõt lolorjake jerbal in ekkal eo enaj kõmõn ilo lõl eo ekãl.—Ais. 65:21, 22.

Lor Kiñ in Ainemõn

17. (a) Ta karkar eo ekanuij emõn kin wãwen iroij eo an Solomon? (b) Ta men ko Solomon ear jab maroñ kõmõni?

17 Ãt eo etan Solomon ear itok jen nan eo ej melelen “ainemõn.” Kiñ Solomon ear iroij ilo Jerusalem, jikin in ej melelen “Ainemõn ilo Ruo Wãwen.” Iomin 40 yiõ ko in an kar iroij ear kanuij lap ainemõn ilo ailiñ in Israel. Baibel eo ej ba ikijen yiõ ko: “Dri Juda im Israel rar jokwe im jab uota, jabrewõt armij iomin vain im wijiki fig eo an, jen Dan ñõn Bier-shiba, ran ko otemjej an Solomon.” (1 Kiñ. 4:25) Meñe Solomon elap an meletlet, ear jab maroñ kanemkwoj ro dron jen nañinmij, jerawiwi, im mij. Bõtab Solomon eo Elaplok enaj kanemkwoj ro dron jen men kein aolep.—Riit Dri Rom 8:19-21.

18. Ta jerammõn ko jej loi ilo congregation eo an Kristian?

18 Bareinwõt kiõ ilo congregation eo an Kristian, jej lo ainemõn. Emol, jej lo mõnõnõ ilo juõn wãwen ej annañelok mour eo ilo paredais. Jej ainemõn iben Anij im iben dri tõmak ro mõtar. Lale ta eo Aiseia ear kanan kake kin wãwen ko renaj kar walok ilo ran kein: “Re naj wure jãji ko air ilo plau ko, im mõri ko air ilo ken bukwe ran wijki ko; ro dri ailiñ re jamin kwotõke jãji nae ro dri ailiñ, im e naj mwij air katak tõrinae.” (Ais. 2:3, 4) Jej jibõñ kõmõn ainemõn ñe jej kõtlok bwe jitõbõn Anij en tel kij.

19, 20. Ta un ko eor iber ñõn ar mõnõnõ?

19 Bõtab, enaj emõnlok ilju im jeklaj. Ke armij ro rekiblie rej lo ainemõn iomin iroij eo an Jisõs ilo wãwen eo ejañin kar walok, renaj jidrik kin jidrik “mejõl jen kamokoko an wabõnbõn” mae ien rej tõbar mour ewãppen. (Rom. 8:21) Elikin air ellã jen melejoñ eo ilo jemlokõn Juõn Tausan Yiõ in Iroij eo, “ro etã burueir re naj jolit ene eo, im re naj kalõñliñ ir mõke kin ainemõn elõñlok.” (Sam 37:11; Rev. 20:7-10) Emol, iroij eo an Jisõs Kraist enaj emõnlok jen iroij eo an Solomon ilo wãwen ko jejjab maroñ kõtmene kake!

20 Ñe dri Israel ro rar mõnõnõ iomin tel eo an Moses, Devid, im Solomon, enaj laplok ar mõnõnõ iomin iroij eo an Kraist. (1 Kiñ. 8:66) Aolep kamolol rej ilok ñõn Jeova kin an kar jilkintok nejin eo ej mõke wõt, me ej Moses, Devid im Solomon eo Elaplok!

[Kamelele ko itulal]

^ Ãt eo Devid emaroñ melelen “Jitenburu.” Ilo ien eo Jisõs ear baptais im bareinwõt ilo ien kejakilkil eo, Jeova ear konono jen lõñ im ãñiñin e “Nejiõ jitenburu.”—Mat. 3:17; 17:5.

^ Ejja ien eo wõt, Devid ear erom lam eo me ej liki s̃eperd eo an. Ear reilok ñõn S̃eperd eo Elap Jeova, ñõn bõk kejbãrok im tel. Ilo liki ear ba: “Jeova aõ S̃eperd, I jamin aikwij.” (Sam 23:1) Jon dri Baptais ear kile bwe Jisõs ej “Lam an Anij.”—Jon 1:29.

^ Ekaitoktoklimo kinke ãt eo kein karuo etan Solomon ej Jedidaia, melelen “Jitenburu iben Jeova.”—2 Sam. 12:24, 25.

Kwomaroñ ke Kemelele?

• Ilo wãwen it Jisõs ej Devid eo Elaplok?

• Ilo wãwen it Jisõs ej Solomon eo Elaplok?

• Ta eo elap am kamolol kake kin Devid eo Elaplok im Solomon eo Elaplok?

[Kajitõk ko ñan katak]

[Pija eo ilo peij 31]

Meletlet eo an Solomon me Anij ear lelok ej annañelok meletlet eo an Solomon eo Elaplok

[Pija eo ilo peij 32]

Iroij eo an Jisõs enaj emõnlok jen iroij eo an Solomon im Devid ilo wãwen ko jejjab maroñ kõtmene kake!