Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Kwalok Joij im Koutiej Einwõt Dri Kwalok ro an Anij

Kwalok Joij im Koutiej Einwõt Dri Kwalok ro an Anij

Kwalok Joij im Koutiej Einwõt Dri Kwalok ro an Anij

“Komin dri kajeoñwe Anij.”​—EP. 5:1.

1, 2. (a) Etke eaurõk ñõn kwalok joij im koutiej? (b) Ta eo jenaj etale ilo katak in?

 IKIJEN kwalok koutiej, dri jeje eo etan Sue Fox ear je: “Jej aikwij kwalok joij im koutiej ien otemjej. Eor tokjen ñõn kwalok men kein ilo jabrewõt jikin im aolep ien.” Ñe armij ro rej iminene in kwalok joij im koutiej, abañ ko air iben ro jet rej driklok im ekkã air joko. Bõtab elañe jejjab joij im koutiej ro jet, enaj tellok ñõn akwail, ellotan im buromõj.

2 Congregation eo an dri Kristian ej ejaakin armij ro me elap air kwalok joij im koutiej. Meñe eindrein, jej aikwij kejbãrok bwe jen jab lor mwil ko renana mwilin armij ro me ekkã air walok ranin. Jen lale ewi wãwen jerbale nan in tel eo ilo Baibel ikijen kwalok joij im koutiej emaroñ kejbãrok kij im kadruaklok armij ro ñõn kabuñ eo emol. Bwe jen melele ta eo ej kitibuji ñõn ar kõmõne men in, jen etale joñok ko an Jeova Anij im Nejin.

Jeova im Nejin Rej Juõn Joñok kin Kwalok Joij im Koutiej

3. Ta joñok eo Jeova ear likiti kin kwalok joij im koutiej?

3 Jeova Anij ear likit joñok eo emõntata kin kwalok joij im koutiej. Meñe eutiej einwõt iroij potata eo ijoko otemjej, ej kwalok joij im koutiej ñõn armij ro. Ilo kajin eo jinoin, ke Jeova ear konono ñõn Ebream im Moses, ear kajerbal nan eo me ilo kajin Hibru ej ukot juõn nan in kakien ñõn juõn kajitõk ejoij. (Jen. 13:14; Ex. 4:6) Ñe dri korijer ro an rej kõmõn bwir, Jeova ‘e kanuij keni im joij, erumij An illu, im eobrõk kin tiriamo im mol.’ (Sam 86:15) Elap an oktõk jen jet armij me emõkõj air illu ñe ro jet rejjab kõmõni men ko rej kõtõmene kaki.

4. Ewi wãwen jemaroñ anõke Jeova ñe ro jet rej konono ñõn kij?

4 Wãwen an Anij kwalok joij im koutiej ej bareinwõt alikar ilo wãwen eo ej roñjake armij ro. Ke Ebream ear bõkmantak kajitõk ko kin armij in Sodom, ilo meanwõr Jeova ear uake kajjojo iair. (Jen. 18:23-​32) Ear jab lemnok bwe men eo Ebream ear kwalok an inebata kake ear kokkure ien ko an. Jeova ej roñjake jar ko an dri korijer ro an im akwelap ko an dri jerawiwi ro me emwij air ukwelok. (Riit Sam 51:11, 17.) Jej aikwij anõke joñok eo an Jeova ilo ar roñjake ñe ro jet rej konono ñõn kij.

5. Ewi wãwen ar lor joñok eo an Jisõs kin kwalok joij im koutiej emaroñ kakõmõnmõnlok kõtan eo ar iben ro jet?

5 Kwalok joij im koutiej ej juõn ian men ko me Jisõs Kraist ear katak jen Jemen. Meñe jerbal in kwalok nan eo an ear bõk elap ien ko an im kajur eo an, ien otemjej Jisõs ear meanwõr im joij. Dri leper ro im armij ro rebilo me rar bõk air mour jen air eowor, bareinwõt ro jet me rar aikwij jibõñ, rar lo bwe Jisõs ear pojõk im mõnõnõ in jibõñ ir. Ear jab kejekron ir, meñe rar jab kajelaik e bwe renaj etal ñõn iben. Ekkã an kar bwijrõk jen men ko me ear kõmõni bwe en jibõñ juõn armij me ekanuij lap an iñtan im inebata. Jisõs ear kanuij joij ñõn ro rar likit air tõmak ilo e. (Mark 5:​30-​34; Luk 18:35-​41) Einwõt dri Kristian ro, jej lor joñok eo an Jisõs ilo ar kwalok joij im mõnõnõ in jibõñ ro jet. Men kein rej alikar ñõn ro nukid, ro dri turid, im ro jet. Bareinwõt, rej kaibujuij Jeova im bõktok mõnõnõ ñõn kij.

6. Ta joñok eo Jisõs ear likiti kin kwalok koutiej?

6 Jisõs ear bareinwõt kwalok an koutiej armij ro ikijen an kajerbal ãt ko etair. Dri tel ro ilo kabuñ eo an dri Ju ro rar ke koutiej ro jet ilo wãwen in? Jaab. Rar watõk ro me rar jaje kin Kien eo einwõt armij ro “rej bed iumin ekkool an Anij” im rar kõmõn ñõn ir einwõt ro emwij koole ir. (Jon 7:​49, UBS) Ear jab eindrein iben Nejin Anij. Marta, Meri, Zakiõs, im elõñ armij ro jet rar roñ an kir ir kin ãt ko etair. (Luk 10:41, 42; 19:5) Meñe mõnit im wãwen ko an armij rej kwalok ñõn kij kin wãwen jej aikwij in konono ñõn armij ro ranin, dri korijer ro an Jeova rej kate ir ñõn kwalok wõt koutiej ñõn ro jet. * Rejjab kõtlok bwe ber eo an armij ro meñe reutiej ak retã en kadriklok air kwalok koutiej ñõn dri tõmak ro mõtair im ro jet me ej tellokir.​—Riit Jemes 2:​1-4.

7. Ewi wãwen nan in tel ko ilo Baibel rej jibõñ kij ñõn kwalok joij im koutiej ñõn armij ro ijoko otemjej?

7 Wãwen eo ejoij me Anij im Nejin rej kwaloke ñõn armij in ailiñ ko otemjej, ej kwalok bwe rej koutiej armij rein kajjojo im ej karel ro emol burueir ñõn mol eo. Ilo mol, wãwen an armij ro lemnok kin kilen kwalok joij im koutiej ej oktõk ekkar ñõn mõnit ko an ailiñ ko air. Kin men in, jejjab edrep wõt ñõn mõnit ko ar kin wãwen kwalok joij im koutiej. Jen an eindrein, jej kõtlok bwe nan in tel ko ilo Baibel ren jibõñ kij ñõn jela kilen ukoktak ilo ar kwalok koutiej ñõn armij ro ijoko otemjej. Jen etale ewi wãwen kwalok joij im koutiej ñõn armij ro emaroñ kõmõn bwe jen lo elap tõbrõk ilo jerbal in kwalok nan eo ar.

Yokyokwe Armij im Konono ñõn Ir

8, 9. (a) Ta mõnit eo me jet remaroñ lemnok bwe ejelok joij im koutiej ie? (b) Etke jej aikwij kõtlok bwe nan ko an Jisõs ilo Matu 5:​47 ren jelet wãwen ar kõmõn ñõn armij ro?

8 Ilo elõñ jikin ko ranin me elap an armij ro boub, ekkã an ruo armij elã jen dron im jab ba “yokwe” ak “ejet ke am mour?” Emol, ejelok en ej kõtõmene an juõn armij konono ñõn jabrewõt ej itoitak ilo juõn jikin etetal eobrõk kin armij. Bõtab, ilo jet wãwen, ej juõn men ekkar im emõn bwe armij ro ren yokyokwe ro jet. Ej ke juõn mõnit ibõm ñõn yokyokwe armij? Ak ekkã ke am etetal im elã jen ro jet im kwojjab ettõñdikdik ak ba juõn nan ejoij ñõn ir? Juõn armij emaroñ kadreklok juõn mõnit me ilo mol ejjab kwalok joij im koutiej meñe ear jab eindrein an lemnok.

9 Jisõs ear letok ñõn kij juõn nan in kakememej ke ear ba: “Elañe komij yokyokwe ro jeõmi im jatõmi wõt, ewi elap ami kõmõn jen ro jet? dri ailiñ ko re jab kõmõn einwõt ke?” (Mat. 5:​47) Ikijen men in, juõn dri kakabilek etan Donald Weiss ear je: “Armij rej drike ñe ro jet rejjab reilok ñõn ir ak rej elã jen ir. Ilo mol ejelok juõn menin jekben kwomaroñ kõmõne bwe armij ro kar kejekron ir en joko air illu. Wãwen eo ebiruru ñõn kamarmir abañ in ej bwe kwon yokyokwe armij im konono ñõn ir.” Elañe jejjab kõtlok bwe ar katoõnlok kij ak ar jab joij en jelet wãwen ar kebak ro jet, jenaj lo tõbrõk ko remõn.

10. Ewi wãwen kwalok joij im koutiej emaroñ jibõñ kij ñõn lo elap tõbrõk ilo jerbal in kwalok nan? (Lale bo̦o̦k eo “ Jino kin Juõn Mejen Ettõñdikdik.”)

10 Lemnok kin joñok eo an ruo dri Kristian dri belele etair Tom im Carol me rej jokwe ilo North American city. Rar kõmõn bwe air konono ilo joij iben armij ro en mõtõn wãwen air jerbal in kwalok nan. Ewi wãwen rej kõmõne men in? Ilo an jitõñlok ñõn Jemes 3:​18, Tom ej ba: “Kimro ej kajeoñ konono ñõn armij ro ilo joij im ainemõn wõt ibeir. Kimro ej kebak ro rej ber inabijin moko imweir im ro rej jerbal ilo jikin eo. Kimro ej ettõñdikdik im yokyokwe ir. Kimro ej konono kin ta ko rej itoklimo kaki einwõt ajiri ro nejiir, kiru ko nejiir, moko imweir, im jerbal ko air. Tokelik rej watõk kimro einwõt ro mõtair. Carol ej wõnmanlok im ba: “Ilo ien eo kimro ej jeblak ibeir, kimro ej kwalok etamro im kajitõk etair. Kimro ej kwalok ñõn ir kin ta eo kimro ej kõmõne ilo bukwon eo ak kimro ej kõmõn bwe bwebwenato am en karu. Eliktata, kimro ej maroñ kwalok nan ibeir.” Elõñ armij ro ilo bukwon eo rar liki Tom im Carol. Elõñ iair rar mõnõnõ in bõk buk ko me rej berber wõt ion Baibel eo, im jejjo iair rar kwalok air itoklimo ñõn katak mol eo.

Kwalok Joij im Koutiej Meñe Iomin Wãwen ko Rebin

11, 12. Etke jejjab aikwij bwilõñ ñe jej iion armij ro rejjab joij air konono ñõn kij ilo ien jej kwalok nan kin nuuj eo emõn, im en ewi wãwen ar emakõt?

11 Jet ien, jej iion armij ro rejjab joij air konono ñõn kij ñe jej kwalok nan kin nuuj eo emõn. Jejjab bwilõñ ñe men in ej walok, kinke Kraist Jisõs ear kakkil dri kalor ro an: “Elañe r’ar matõrtõr Iõ, re naj bareinwõt matõrtõre kom.” (Jon 15:20) Bõtab, ar uak ilo ejja wãwen eo wõt ñõn nan ko rejjab joij eban bõktok tõbrõk ko remõn. Ewi wãwen jen kar emakõt? Dri jilik Piter ear je: “Komin kokwojarjar Kraist einwõt Iroij ilo buruemi: im komin pojõk ien otemjej bwe komin uak ñõn jabrewõt armij ej kajitõk ibemi kin unin kejatrikrik eo ej iloami, a kin inimõn im mijõk.” (1 Pit. 3:​15) Ar kwalok joij im koutiej ilo ar uak ilo inemõn im koutiej emaroñ ukot buruen armij ro rar jab kwalok joij ñõn kij.​—Tait. 2:​7, 8.

12 Jemaroñ ke pojõk ñõn jelmae ro rej ba nan ko rejjab joij ñõn kij ilo juõn wãwen ej kabuñburuen Anij? Aet. Paul ear rejañ kij: “Ami konono, en ien otemjej ilo joij, im en emwij kejãtok e kin salt, bwe komin jela kijkan emõn ami uak armij otemjej.” (Kol. 4:6) Elañe jej kamineneik kij ñõn kwalok joij im koutiej ñõn ro uan baamle eo ar, dri jikuul ro im dri jerbal ro mõtar, ro uan congregation eo, im armij ro ilo bukwon eo, jenaj pojõk ñõn jelmae nan in kajirere im jumae ko einwõt juõn dri Kristian.​—Riit Dri Rom 12:17-​21.

13. Kwalok juõn wanjoñok kin ewi wãwen kwalok joij im koutiej emaroñ ukot buruen dri jumae ro.

13 Kwalok joij im koutiej ilo ien ko rebin ej bõktok tokjen ko remõn. Ñõn wanjoñok, ilo Japan, juõn ian Dri Kennan ro an Jeova ear iion kajirere jen armij eo ilo mweo ear kwalok nan ie im dri lolok eo an. Ilo an kwalok wõt joij im koutiej, brother eo ear jeblak jen kejem eo air. Ke ear wõnmanlok im kwalok nan ilo jikin eo, ear kile bwe dri lolok eo ear kalimjeklok e jen bar juõn jikin. Ke brother eo ear kebake e, leo ear ba: “Jolok bwir kin men eo ear walok. Meñe kim ar ba nan ko rejjab joij ñõn yuk, iar kile bwe kwar ettõñdikdik wõt. Ta eo imaroñ kõmõne bwe in einwõt kwe?” Kinke leo ear luji jerbal eo an im jinen ej kab mij, ear lemnok bwe ejamin bar mõnõnõ. Brother eo ear kajitõk iben elañe ekõnan katak Baibel im leo ear errã. Ejjabto ear katak ruo alen ilo juõn wik.

Wãwen eo Emõntata ñõn Jibõñ Kij Kwalok Joij im Koutiej

14, 15. Ewi wãwen dri korijer ro an Jeova ilo ien ko ilo Baibel rar katakin ajiri ro nejiir?

14 Ilo ien ko ilo Baibel, ro jemen im jinen me rar mijõk Anij rar lukkun kanuij lale bwe ajiri ro nejiir ren katak ilo mweo kilen kwalok joij im koutiej. Lale wãwen an Ebream im Aisak, leo nejin, kar konono ñõn dron ilo juõn wãwen ejoij im eor koutiej ie ilo Jenesis 22:7. Bareinwõt, bwebwenato eo kin Josep ej kamol bwe ear emõn an jemen im jinen katakin e. Ke ear ber ilo prisõn, ear kwalok joij im koutiej ñõn dri kalbuj ro mõtõn. (Jen. 40:​8, 14) Nan ko an ñõn Pero rar kwalok bwe ear katak wãwen eo ejime ñõn konono ñõn juõn armij eutiej.​—Jen. 41:16, 33, 34.

15 Ilo Kien ko Joñoul me kar lelok ñõn ro nejin Israel, ear koba kien in: “Kwon kautiej jemam im jinõm bwe en to am mour ilo eneo ña ij lewõj ñõn yuk.” (Ex. 20:12, UBS) Juõn wãwen me ajiri ro rar koutiej jemeir im jineir ej ikijen air kar kwalok joij im koutiej ñõn dron ilo mweo. Lio nejin Jepta ear lap an koutiej jemen ikijen an kar bokake im kajejit kalimur eo an jemen meñe ear bin.​—Ekaj. 11:35-​40.

16-18. (a) Ta eo jemaroñ kõmõne ñõn katakin ajiri ro kilen kwalok joij im koutiej? (b) Ta tokjen ko rej walok jen ar katakin ajiri ro ñõn kwalok joij im koutiej?

16 Katakin ajiri ro nejir ñõn jela kwalok joij im koutiej ej lukkun aurõk. Ñõn air jela jerbal iben ro jet einwõt ro reridto, ajiri ro rej aikwij katak wãwen eo ejime ñõn yokyokwe dri lotok ro, uake telephone ko, im mõña iben ro jet. Jej aikwij katakin ir ñõn melele etke rej aikwij kebellok kejem ko ñõn armij ro, kwalok joij ñõn ridto ro im ro renañinmij, im kajitõk iben ro jet elañe rej aikwij jibõñ ñõn kwotak men ko rerro. Rej aikwij melele kin aurõkin ba “joij,” “kommol,” “kin joij,” “imaroñ ke jibõñ yuk?,” im “jolok aõ bwir.”

17 Katakin ajiri ro ñõn kwalok joij im koutiej ejjab aikwij juõn men ebin. Wãwen eo emõntata ñõn katakin ir ej ikijen ar likit juõn joñok emõn ñõn ir. Kurt, eo me roñoul lailim an yiõ ej ba men in kin wãwen kar katakin e im lõmaro jilu jein im jãtin ñõn kwalok joij im koutiej: “Kimar lale im roñjake ke jinim im jemem rar konono ñõn dron ilo joij im kõmõn ñõn armij ro jet ilo meanwõr im joij. Ilo Imõn Kwelok eo, jema ekin bõk iõ iben mokta jen an jino kwelok im elikin kwelok ñõn konono iben ro jeim im jãtim me reridto. Iar roñ nan in yokyokwe ko an im lo an kwalok koutiej ñõn ir.” Kurt ej wõnmanlok im ba: “Ejjabto, iar anõk wãwen an jema kwalok joij im koutiej ñõn ro jet. Kwalok joij im koutiej ñõn ro jet ej oktõk im juõn men kwoj iminene in kõmõne. Jab kinke kwoj aikwij kõmõne ak kinke kwoj kõnan kõmõne.”

18 Elañe ro jemen im jinen rej katakin ajiri ro nejiir kilen kwalok joij im koutiej, ta eo emaroñ walok? Ajiri ro renaj maroñ kõmõn jimjera ko im kejbãrok wõt ainemõn eo ikõtair im ro jet. Renaj pojõk ñõn jerbal iben booj ro air im dri jerbal ro mõtair. Bareinwõt, ajiri ro me rej kwalok joij im koutiej, im emõn mwiliir renaj bõktok lõñliñ im juburu ñõn jemeir im jineir.​—Riit Jabõn Kennan Ko 23:24, 25.

Ar Kwalok Joij im Koutiej Ej Kõmõn bwe Jen Oktõk jen Lõl In

19, 20. Etke jej aikwij beek ilo buruer ñõn anõke Anij eo ar ejoij im Nejin?

19 Paul ear je: “Komin dri kajeoñwe Anij, einwõt ajiri re jitenburu.” (Ep. 5:1) Kajeoñwe Jeova Anij im Nejin ej kitibuj ar jerbali nan in kakabilek ko ilo Baibel, einwõt ko jar etali ilo katak in. Elañe jej kõmõne men in, jenaj bõpraik ar etao ilo ar kwalok joij im koutiej ñõn baj wiaik buruen ro reutiej ak ñõn bõk mweiuk ko.​—Jud 16.

20 Ilo ran kein eliktata in an Iroij ilo nana, Setan ej kate ñõn jolok kien ko Jeova ear litoki kin kwalok koutiej. Bõtab, Devil eo eban lo tõbrõk ilo an kajeoñ kabwijrõk dri Kristian ro remol jen air kwalok joij im koutiej. Kajjojo iar en beek ilo buruen ñõn lor joñok eo an Anij eo ar ejoij im Nejin. Inem wãwen ar konono im mwiliir enaj ien otemjej oktõk jen kõmõn ko an ro rejaje kwalok joij im koutiej. Jenaj bõktok aibujuij ñõn ãt eo etan Anij eo ar, Jeova, eo ear likit joñok eo emõntata kin kwalok joij im koutiej, im jenaj kareel armij ro emol burueir ñõn kabuñ eo emol.

[Kamelele eo itulals]

^ Ilo jet mõnit, ejjab juõn menin koutiej ñe juõn ej kir juõn eo eridtolok jen e kin ãt eo etan mae ien eo eridto ear kamelim e. Dri Kristian ro rej aikwij koutiej mõnit rõt kein.

Kwoj Kememej Ke?

• Ta eo jej katak jen Jeova im Nejin kin kwalok joij im koutiej?

• Etke ar yokyokwe armij ro ej bõktok nebar ñõn kij dri Kristian ro?

• Ewi wãwen ar kwalok joij im koutiej ej jibõñ kij ñõn lo elap tõbrõk ilo jerbal in kwalok nan?

• Ta erro eo an ro jemen im jinen ñõn katakin ajiri ro nejiir kin kwalok joij im koutiej?

[Kajitõk ko ñan katak]

[Bo̦o̦k eo ilo peij 27]

 Jino kin Juõn Mejen Ettõñdikdik

Elõñ armij rej ãliklik in jino bwebwenato iben juõn eo rejjab jela kajen. Bõtab, kinke Dri Kennan ro an Jeova rej yokwe Anij im armij ro, rej kate ir ñõn jela bwebwenato iben armij ro bwe ren maroñ kwalok katak ko remol jen Baibel ñõn ir. Ta eo emaroñ jibõñ yuk bwe en emõnlok wãwen am kõmõne men in?

Juõn nan in kakabilek eaurõk ej ber ilo Dri Pilippai 2:4, ej ba: “Jabrewõt iami en jab lale men ko an wõt, a bareinwõt men ko an ro jet.” Lemnok kin nan kein ilo wãwen in: Elañe kwojañin kar iion juõn armij mokta, enaj watõk yuk einwõt juõn drua maijet. Ewi wãwen kwomaroñ kõmõn bwe en jab mijõk? Am mejen ettõñdikdik im yokyokwe e emaroñ jibõñ. Bõtab, ebar or men ko jet ñõn lemnok kaki.

Ñe kwoj kajeoñ jino bwebwenato iben juõn armij, kwomaroñ kõmõn bwe en bwijrõk an lemnok kin men ko ear lemnok kaki. Elañe kwoj kajeoñ in bwebwenato kin men ko kwoj lemnok kaki im ejelok am itoklimo kin men ko ej lemnok kaki, emaroñ jab mõnõnõ in bwebwenato. Kin men in, elañe kwomaroñ kile men ko armij eo ej lemnok kaki, etke kwojjab kajerbale men in ñõn jino bwebwenato iben? Eñin kar men eo Jisõs ear kõmõne ke ear iione kõra eo iturin aibijlõl eo ilo Sameria. (Jon 4:​7-​26) Kõra eo ear lemnok wõt kin an itõk dren. Jisõs ear kajerbale men in ñõn jino bwebwenato iben, im ejjabto tokelik ear ukot men eo irro kar konono kake ñõn juõn bwebwenato emõn kin men ko lor jitõb.

[Pija ko ilo peij 26]

Ar kwalok joij ñõn armij ro emaroñ kebellok juõn ial ñõn ar kwalok nan ñõn ir

[Pija eo ilo peij 28]

Ekkar bwe jen kwalok joij im koutiej ien otemjej