Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Kajerbal Kajjojo Ran ilo Mour eo Am ñõn Kaibujuij Anij

Kajerbal Kajjojo Ran ilo Mour eo Am ñõn Kaibujuij Anij

Kajerbal Kajjojo Ran ilo Mour eo Am ñõn Kaibujuij Anij

DRI jeje Sam eo Devid ear jar ñõn Jeova: “Kwon kõmõn bwe in roñjake Am joij ke ejiboñ. . . . Kwon kõmõn bwe in jela ial eo emõn in etal iloan, bwe ij leliñwoj aõ ñõn Kwe.” (Sam 143:⁠8) Ñe kwoj ruj im kamolol Jeova kin bar juõn ran ekãl kin mour eo am, kwoj ke einwõt Devid ilo am kajitõk iben Jeova bwe en tel yuk ilo bebe ko kwoj kõmõni im kãlet ial eo emõntata ñõn etal ie? Ejelok berre bwe kwoj.

Einwõt dri korijer ro an Jeova me emwij air wujleplok mour ko air ñõn e, “elañe [jej] mõña ak irak ak kõmõn jabrewõt,” jej kate wõt kij bwe jen “kõmõn men otemjej ñõn aibujuij an Anij.” (1 Kor. 10:31) Jej kile bwe wãwen ar kajerbal mour ko ar kajjojo ran enaj bõktok nebar ñõn Jeova ak jab. Jej bareinwõt kememej bwe Nan eo an Anij ej ba bwe “ran im boñ” Setan ej kinaklok ro jãtin Kraist, me ilo mol, ej kitibuj aolep dri korijer ro an Anij ion lõl in. (Rev. 12:10) Kin men in, jej bebe ñõn uak nan in kinaklok kein reriõp an Setan im kamõnõnõik buruen Jeova ikijen ar kõmõni jerbal ko rekwojarjar ñõn Jemeruij ilõñ “ran im boñ.”​—Rev. 7:⁠15; Ken. 27:11.

Jen etale ilo tu karu ruo wãwen ko raurõk me jemaroñ kajerbali kajjojo ran ilo mour ko ar ñõn kaibujuij Anij. Men eo moktata ej kitibuj karõk men ko raurõktata ilo mour eo ar im ken karuo, kwalok itoklimo im joij ñõn ro jet.

Mour Ekkar ñõn Wujleplok eo Ar

Ilo ar kar wujleplok mour eo ar ñõn Jeova, jar kwalok bwe jej kõnan korijer ñõn e kin aolepen buruer. Jar bareinwõt kalimur ñõn Jeova bwe jenaj kar etetal ilo ial ko an “ran otemjej,” aet, ñõn indrio. (Sam 61:​5, 8) Inem, ewi wãwen jej mour ekkar ñõn wujleplok eo ar? Ewi wãwen jej kwalok yokwe eo ar jen aolepen buruer ñõn Jeova kajjojo ran?

Nan in Anij ej lukkun kalikar erro ko ar me Jeova ej kõtõmene bwe jen kajejiti. (Dut. 10:​12, 13) Emwij kõlajrõki ilo box eo etan, “Erro ko Ar jen Anij,” ilo peij 22. Aolep jerbal kein raurõk kinke rej jen Anij. Ewi wãwen jej kãlet ta iair eaurõktata ñe ruo ak elõñlok jerbal ko jet rej bareinwõt aurõk bwe jen kõmõni ilo ejja ien eo wõt?

Jerbal eo ar ekwojarjar en moktata me ej kitibuj katak Baibel, jar, kwelok ko an dri Kristian, im jerbal in kwalok nan. (Mat. 6:​33; Jon 4:​34; 1 Pit. 2:⁠9) Bõtab, jeban kõmõni makõtkit ko ilo jitõb ilo juõn wõt ran. Jerbal, jikuul, im jerbal ko relõñ ilo mweo rej aikwij bar ber ilo lajrõk eo ar. Meñe eindrein, jej kate kij ñõn kõlajrõki jerbal im makõtkit ko jet ilo juõn wãwen me rejjab kautameik jerbal eo ar ekwojarjar, einwõt ber ilo kwelok ko an dri Kristian. Ñõn wanjoñok, ñe jej karõk ñõn kakije, jej aikwij lale bwe jen jab joko jen lolok an dri lotok eo im kwelok ko relap me rej walok jilu alen ilo juõn yiõ. Jet ien, jemaroñ kobaiki jet erro ko ar. Ñõn wanjoñok, jemaroñ kõmõn bwe karreo Imõn Kwelok en juõn lajrõk an baamle eo ak kajerbal ien mõña in raelip eo ar ilo jikin jerbal ak jikuul ñõn kwalok nan iben dri jerbal ro ak dri jikuul ro. Emol, ñe jej aikwij kõmõn jokãlet ko ilo mour eo ar einwõt kabuk jerbal, kãlet jikuul ko, ak ro mõtar, jekõnan bwe kabuñ ñõn Jeova, Jemer eo ej yokwe, en jelet bebe ko ar. Men in ej aurõktata ilo mour eo ar.​—Ekk. 12:13.

Kwalok Itoklimo im Joij ñõn Ro Jet

Jeova ekõnan bwe jen lemnok kin ro jet im kõmõn emõn ñõn ir. Ak Setan ekõnan bwe jen lemnok kin kij mõke. Lõl in an eobrõk kin armij ro rej “anij lo burueir,” “ro rej yokwe men in kabuñburueir elap” im bareinwõt ro rej “jeor ñõn kõniekin.” (2 Tim. 3:​1-5; Gal. 6:⁠8) Elõñ edrik air lemnok bwe wãwen makõtkit ko air ej jelet ro jet. “Jerbal in kõniek” ej walok ijoko otemjej.​—Gal. 5:​19-​21.

Elukkun oktõk ro me jitõb kwojarjar eo an Jeova ej kamakõt ir ñõn kwalok yokwe, joij, im lejokmen ilo air jerbal iben ro jet! (Gal. 5:​22) Nan in Anij ej jiroñ kij ñõn likit aikwij ko an ro jet iman aikwij ko ar. Kin men in, jej kõmõni men ko me rej kwalok ar itoklimo kake dron, bõtab jej kejbãrok bwe jen jab bõk kwonad ilo men ko an ro jet. (1 Kor. 10:​24, 33; Pil. 2:⁠3, 4; 1 Pit. 4:​15) Elap ar kwalok itoklimo im joij ñõn dri tõmak ro mõtar. Bõtab, jej bareinwõt kate ñõn jibõñ ro rejjab ber ilo tõmak. (Gal. 6:​10) Kwomaroñ ke bukot juõn ien emõn ranin ñõn am kwalok joij ñõn juõn armij kwoj iion e?​—Lale box eo etan “Kwalok Itoklimo im Joij ñõn Rein,” ilo peij 23.

Jejjab kwalok joij im itoklimo ilo jet wõt ien ak ilo ien ko men ko rej walok. (Gal. 6:2; Ep. 5:2; 1 Tes. 4:​9, 10) Jen an eindrein, aolep ran jej kajeoñ kile wãwen ko an ro jet im pojõk ñõn jiboñ ir ñe rej ber ilo aikwij, meñe ar kõmõne men in emaroñ jab juõn ien emõn ñõn kij. Jej mõnõnõ in kajerbal jabrewõt men eor iber einwõt ien ko ar, mweiuk ko mweier, im jela ko ar ñõn jibõñ ro jet. Jeova ej kalimuri kij bwe elañe jej kwalok joij ñõn ro jet, enaj bar kwalok joij ñõn kij.​—Ken. 11:25; Luk 6:⁠38.

Jerbal Ekwojarjar “Ran im Boñ”

Jemaroñ ke kõmõni jerbal ko rekwojarjar ñõn Jeova “ran im boñ”? Aet, ilo ar ekkeini im niknik ilo aolep men ko rej mõtõn kabuñ eo ar. (Jerb. 20:31) Jemaroñ kobrõk mour ko ar kin jerbal ko rekwojarjar ikijen ar riit im kalomõnlokjen kin Nan in Anij ran otemjej, niknik ilo jar, kate ñõn ber ilo aolep kwelok ko, im ñõn kwalok nan ilo jabrewõt ien emõntok.​—Sam 1:2; Luk 2:​37; Jerb. 4:⁠20; 1 Tes. 3:​10; 5:​17.

Kij kajjojo ej ke kõmõni jerbal kein rekwojarjar ñõn Jeova? Elañe eindrein, kõnan eo ar ñõn kabuñburuen im uake nan in kinak ko an Setan enaj alikar ilo aolep men ko jej kõmõni ilo mour eo ar jen ran ñõn ran. Jej kate wõt kij ñõn kaibujuij Jeova ilo aolep men ko jej kõmõni im ilo jabrewõt wãwen jej ber ie. Jej kõtlok bwe nan in kakabilek ko an ren jelet wãwen mwilid im ar konono im tel kij ñe jej kõmõni bebe ko. Jej kwalok ar kamolol kin wãwen an kejbãrok im wõnake kij ikijen ar lukkun liki e im kajerbal aolep maroñ ko ar ilo jerbal eo an. Im jej mõnõnõ in bõk nan in kakabilek im kowe ko an ñe jej likjõp in lore kien ko an kin ar jab wãppen.​—Sam 32:​5; 119:97; Ken. 3:​25, 26; Kol. 3:​17; Hib. 6:​11, 12.

Jen wõnmanlok im kajerbal mour ko ar ran otemjej ñõn kaibujuij Anij. Ilo ar kõmõn eindrein, enaj juõn menin kaemololo ñõn kij im Jemeruij ilõñ enaj kejbãrok kij ñõn indrio.​—Mat. 11:29; Rev. 7:​16, 17.

[Kamelele in juõn pija ilo peij 22]

Erro ko Ar jen Anij

• Niknik ilo jar.​—Rom. 12:12.

• Riit im katak Baibel eo im jerbale ilo mour ko ar.​—Sam 1:2; 1 Tim. 4:⁠15.

• Kabuñ ñõn Jeova ilo congregation eo.​—Sam 35:18; Hib. 10: 24, 25.

• Kabwe aikwij ko an baamle eo ar ilo kõniek, ilo jitõb im ilo iñjake.​—1 Tim. 5:⁠8.

• Kwalok nuuj eo emõn kin Ailiñ eo im kõmõn dri kalor ro.​—Mat. 24:​14; 28:​19, 20.

• Lale ejmour eo ar ilo kõniek, ilo jitõb im ilo iñjake, ekoba karõk ien kamõnõnõ ko.​—Mark 6:​31; 2 Kor. 7:1; 1 Tim. 4:​8, 16.

• Lale erro ko ilo congregation eo.​—Jerb. 20:28; 1 Tim. 3:1.

• Karreoik moko imõd im Imõn Kwelok eo ar.​—1 Kor. 10:32.

[Kamelele in juõn pija ilo peij 23]

Kwalok Itoklimo im Joij ñõn Rein

• Ro jeer im jãter me reridto.​—Liv. 19:⁠32.

• Eo ej iñtan jen juõn nañinmij im kin an barõk.​—Sam 41:⁠3.

• Juõn uan congregation eo ej lukkun aikwij juõn men eor ibõm.​—Rom. 12:⁠13.

• Juõn uan baamle eo am. —1 Tim. 5:​4, 8.

• Juõn mõtar dri tõmak me eo belen ear mij.​—1 Tim. 5:⁠9.

• Juõn elder ilo congregation eo am me eniknik ilo an jerbal.​—1 Tes. 5:​12, 13; 1 Tim. 5:⁠17.