Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Wãwen eo Binmour eo Ej Lomoren Kij

Wãwen eo Binmour eo Ej Lomoren Kij

Wãwen eo Binmour eo Ej Lomoren Kij

“Eo ej liki Nejin, mour in drio an: im eo e jab liki Nejin e jamin lo mour: a illu an Anij ej ber ion.”​—JON 3:​36.

1, 2. Ta juõn ian un ko unin air kar jino kõmõne Zion’s Watch Tower?

 ILO magazine in Imõniaroñroñ eo kein kemen ilo aliñ in Oktoba 1879, ear ba, “Ejelok juõn emaroñ likjõp in kile aurõkin mij eo an Kraist elañe ej lukkun katak im etale Baibel eo.” Katak eo ear kajemlok kin ennan in eaurõk: “Jej aikwij kejekron jabrewõt lemnok ko me rej kwalok bwe mij eo an Kraist ejjab juõn menin letok im kein mirik kin jerawiwi ko ar.”​—Riit 1 Jon 2:​1, 2.

2 Juõn ian un ko kar jino kõmõne Zion’s Watch Tower, ãt eo kar mokta an Imõniaroñroñ, ilo Julae 1879 kar ñõn jojomare katak eo ilo Baibel kin binmour eo. Kar kõmõne magazine in “ilo ien emõn,” kinke ilo tujemlokõn yiõ ko ilo 1800, elõñlok ro im rej ba rej dri Kristian rar jino air berre bwe mij eo an Jisõs ear juõn binmour kin jerawiwi ko ar. (Matu 24:45) Ilo ien in, elõñ rar jino tõmak ilo katak eo bwe armij rar ejaak jen menin mour ko (evolution), juõn katak me ej idaptõk iben mol eo bwe armij rar luji wãwen ber eo air ewãppen. Ro rej tõmak ilo evolution rej katakin bwe wãwen ber eo an armij ro ej mõke emõnlok im rejjab aikwij binmour eo. Inem elap an ekkar nan in kakabilek in an dri jilik Paul ñõn Timote: “Kwon kejbãrok men eo liki yuk kin e, im illok jen bwebwenato wan, im men in jumae an eo naetan jelalokjen, im riõp: Eo, kin an jet kwalok kake r’ar jebwãbwe jen tõmak eo.”​—1 Tim. 6:​20, 21.

3. Ta kajitõk ko jenaj etali kiõ?

3 Ejelok berre bwe emwij am beek ilo buruõm bwe kwojamin “jebwãbwe jen tõmak.” Ñõn am maroñ drebij tõmak eo am ekajur, emõn bwe kwon lemnok kin kajitõk kein: Etke ij aikwiji binmour eo? Ewi joñõn an kar bin ñõn an Jeova im Jisõs letok binmour eo? Ewi wãwen aõ maroñ bõk tokjen jen menin letok in eaurõk me emaroñ lomoren iõ jen illu eo an Anij?

Jemaroñ Bõk Lomor jen Illu eo an Anij

4, 5. Ta eo ej kamol bwe illu eo an Anij ej ber ion jukjuk im ber in enana?

4 Baibel eo im bwebwenato ko an armij rej kwalok bwe jen ien eo Adam ear jerawiwi, illu eo an Anij ej ‘berwõt ion’ armij otemjej. (Jon 3:​36) Men in ej alikar kinke armij otemjej rej ridtolok im mij. Wãwen iroij eo an Setan ejjab maroñ kejbãrok armij ro jen jorran ko rej wõnmanlok wõt im walok, im ejañin or juõn kien an lõl in ear maroñ kabwe aikwij ko an armij ro an. (1 Jon 5:​19) Inem armij ro rej wõnmanlok wõt im iion iñtan kin tõrinae, kõtõrãi kien, im jeramel.

5 Kin men in, ealikar bwe Jeova ejjab kejerammõn jukjuk im ber in enana. Paul ear ba bwe “illu an Anij e walok jen lõñ nae jerawiwi otemjej.” (Rom 1:​18-​20) Kin men in, ro rej mour ilo juõn wãwen Anij ejjab buñburuen kake im jab ukwelok, rejamin ko jen tokjen ko rej walok jen kõmõn ko air. Ranin, Anij ej kalikar illu eo an ilo nan in ekajet ko me rej einwõt menin kaiñtan ko im rej lutõk ion lõl in an Setan, im melele kein rej walok ilo elõñ ian buk ko ar im rej berber ion Baibel eo.​—Rev. 16:1.

6, 7. Kristian dri kabit ro rej tel jerbal it eo, im ta eo ej bellok wõt ñõn kajjojo armij ro rej mõtõn lõl in an Setan?

6 Men in ej ke melelen bwe ejabwe ien kiõ ñõn an kajjojo armij kanemkwoj ir mõke jen air ber iomin iroij eo an Setan im bõk buñburu eo an Anij? Jaab, kinke eor wõt ien ñõn ar ejaak juõn kõtan emõn iben Jeova. Kristian dri kabit ro me rej ‘konono ilo etan Christ,’ rej tel ilo jerbal in kwalok nan, eo ej wãwen eo rej kir armij ro jen ailiñ ko otemjej ñõn air erom “ro jeran” Anij.​—2 Kor. 5:​20, 21. UBS.

7 Dri jilik Paul ear ba bwe Jisõs “Ej lomoren kij jen illu e naj itok.” (1 Tes. 1:​10) Ien in eliktata Jeova ej kwalok illu eo an enaj walok ilo an kokkure dri jerawiwi ro rejjab ukwelok ñõn indrio. (2 Tes. 1:​6-9) Wõn ro renaj bõk lomor? Baibel eo ej ba: “Eo ej liki Nejin, mour in drio an: im eo e jab liki Nejin e jamin lo mour: a illu an Anij ej ber ion.” (Jon 3:​36) Aet, aolep ro rej mour wõt im rej jerbale tõmak eo air ilo Jisõs im binmour eo an ñe ej itok jemlokõn jukjuk im ber in, rejamin naj jorran ilo ran in illu eo an Jeova eliktata.

Wãwen eo Binmour eo Ej Jerbal

8. (a) Ta kejatrikrik eo elap ear ber iman Adam im Iv? (b) Ewi wãwen an kar Jeova kamol bwe ej juõn Anij in ekajet jime?

8 Ke kar kõmõnmõn Adam im Iv, rar wãppen. Elañe rar bokake wõt Anij, lõl in ranin emaroñ kar obrõk kin ro nejiir im rej mõnõnõ ilo air jokwe iben dron ilo Paredais eo. Bõtab, ekaburomõjmõj bwe ro jiner im jemer mokta rar kãlet bwe ren jab bokake kien eo an Anij. Tokjen men in, kar liakelok ir ñõn mij indrio im kadrioijlok ir jen jikin kallip eo. Ilo ien eo ke ear or nejin Adam im Iv, emwij an jerawiwi jelet armij ro, inem man im kõra eo moktata rar ridtolok im mij. Men in ej kamol bwe Jeova ej kajejite nan ko an. Bareinwõt, ej juõn Anij in ekajet jime. Jeova ear kakkil Adam im ba bwe elañe ej mõña jen leen wijki eo kar kemoik an mõña jene inem enaj mij, im eñin men eo ear walok.

9, 10. (a) Etke ro inen Adam rej mij? (b) Ewi wãwen jemaroñ anemkwoj jen mij indrio?

9 Einwõt ro nejin Adam, jar jolit jab wãppen im kin men in jej jerawiwi im tokelik mij. Ke Adam ear jerawiwi, kij bareinwõt jar erom ro rejerawiwi meñe jejañin kar lotak. Inem kaje eo kin mij ear bareinwõt kitibuj kij. Elañe Jeova ear kabwijrõk an armij ro ridtolok im mij ilo an ejelok juõn eo ej binmour kin kij, men in enaj melelen bwe ear jab kajejite nan ko an. Ejelok berre bwe lemnok eo ar ej einlok wõt lemnok eo an Paul ke ear ba: ‘Je jela bwe kien ekwojarjar: a ña ij kõniek wõt, emwij wiakake iõ iomin jerawiwi. O ña armij iñtan! wõn e naj kõtlok iõ jen enbwinin mij in?’​—Rom 7:​14, 24.

10 Jeova Anij wõt emaroñ letok berber eo ekkar ñõn kien eo an ñõn jolok jerawiwi ko ar im kanemkwoj kij jen mij indrio. Ear kõmõne men in ikijen an kar jilkintok Nejin ejitenburu jen lõñ bwe en lotak einwõt juõn armij ewãppen, im letok mour eo an einwõt juõn binmour kin kij. Jen an einwõt Adam, Jisõs ear kejbãrok wõt bwe en wãppen ilo an kar drebij an tiljek. Emol, “Ear jab kõmmõn jerawiwi.” (1 Pit. 2:​22, UBS) Kin men in, ear or an Jisõs maroñ ñõn ejaake juõn baamle me en kar kobrõk lõl in kin armij ro rewãppen. Bõtab, jen an kar eindrein, ear kõtlok bwe dri kijirãt ro an Anij ren mõn e bwe en maroñ bõk ajiri ro rejerawiwi inen Adam bwe ren nejin, im kõmõn bwe ro rej jerbale air tõmak ilo e ren maroñ bõk mour indrio. Jeje ko ilo Baibel eo rej kemelele: “Juõn wõt Anij, im juõn wõt Dri Kilajrõk ikõtan Anij im armij rõn, Eo ej armij, Kraist Jisõs, Eo e ar mõke lelok E bwe En binmour ñõn armij otemjej.”​—1 Tim. 2:​5, 6.

11. (a) Kwalok juõn wanjoñok kin tokjen ko rej walok jen binmour eo? (b) Tokjen ko rej walok jen binmour eo rej jelet wõn ro?

11 Jemaroñ wanjoñok kin wãwen an binmour eo jerbal ñõn wãwen eo ear walok ñõn armij ro ke juõn bank enana ear mone ir im bõk aolepen jããn ko air im kin men in rar jab maroñ kõllãik muri ko air. Ilo jime, kar kajeik ro ilo bank eo me rar kwoti jããn ko ikijen air kar kalbuj ir iomin elõñ yiõ ko. Ak ta kin ro ejelok rueir im rar kakone jããn ko air ilo bank eo? Kin air oktõk im jeramel, ejelok men en remaroñ kõmõne ikijen wãwen in ibeir mae ien eo juõn armij emweie im joij ej bõk erron bank eo im kajeblak aolepen jããn ko air, im jolok air muri. Ilo juõn wãwen einlok wõt in, Jeova Anij im Nejin ejitenburu iben rar ilo kõkkar wiaik ro nejin Adam im jolok muri eo air kin jerawiwi ion berberin bõtõktõkin Jisõs, im ilo wãwen in rar bar lelok ñõn armij ro kejatrikrik eo kin mour wãppen. Eñin unin Jon dri Baptais ear maroñ ba men in kin Jisõs: “Lo, Lam an Anij, Eo ej bõklok an lõl jerawiwi!” (Jon 1:​29) Kin men in, armij ro me kar jolok jerawiwi ko air ej kitibuj ro remour im ro rar mij.

Men eo Binmour eo Ear Kitibuje

12, 13. Ta eo jemaroñ katak jen an kar Ebream mõnõnõ in katok kin Aisak?

12 Jejjab maroñ lukkun melele kin joñõn an kar bin ñõn an Jeova im Jisõs letok binmour eo. Ak Baibel eo ej kwalok bwebwenato ko im remaroñ jibõñ kij ñõn ar kalomõnlokjen kake men in. Ñõn wanjoñok, lemnok kin iñjake eo an Ebream ke ear etetal iomin jilu ran ñõn Moraia bwe en bokake kien eo an Anij: “Kiõ kwon bõk ladrik eo nejõm, eo ej mõke wõt nejõm, Aisak, eo kwoj yokwe, im ilok ñõn ene Moraia; im ijo kwon katok kin e ilo katok kijeek ion juõn ian tol ko I naj bakajen ñõn yuk.”​—Jen. 22:​2-4.

13 Ebream ear tõbar jikin eo Anij ear bakajen ñõn e. Lemnok kin joñõn an kar lukkun buromõj ke ear liabe pein im neen Aisak im kõmõn bwe en babu ion lokatok eo me ear kaleke. Emaroñ kar lukkun metõk buruen Ebream ke ear kwotak bakbõk eo ñõn an iten mõn nejin. Lemnok bareinwõt kin iñjake eo an Aisak ke ear babu ion lokatok eo im pojõk in metõk ñe bakbõk eo ej wie e ñõn mij. Ke Ebream ear iten wie Aisak, enjel eo an Jeova ear mõkõj im kabwijrõk e. Men eo Ebream im Aisak rar kõmõne ilo ien in ej jibõñ kij ñõn melele kin joñõn an kar bin ñõn an Jeova kõtlok bwe dri korijer ro an Setan ren mõn Nejin. An Aisak mõnõnõ in bokake Ebream ej kõkkar kin an kar Jisõs mõnõnõ in iñtan im mij kin kij.​—Hib. 11:17-​19.

14. Ta eo ear walok ilo mour eo an Jekõb im ej jibõñ kij ñõn ar melele kin joñõn an kar bin ñõn letok binmour eo?

14 Bar juõn wanjoñok kin an kar bin ñõn letok binmour eo ej alikar ilo bwebwenato eo kin Jekõb. Ian aolep lõmaro nejin, ear laptata an kar Jekõb yokwe Josep. Ak ekaburomõjmõj bwe lõmaro jein Josep rar ebanban im drike e. Meñe eindrein, Josep ear mõnõnõ in bokake jemen ke ear jilkinlok e ñõn an lale ta eo ro jein rej kõmõne. Ilo ien eo, lõmaro jein rar lale s̃ip ko an Jekõb ilo juõn jikin me ej ber 60 mail itueañin mweo imweir ilo Hibron. Lemnok kin iñjake eo an Jekõb ke lõmaro nejin rar jeblak kin kobe eo an Josep ebõtõktõk! Ear ba, “[Eñin] kobe eo an nejiõ; juõn kiru elej e ar kõñe; emol emwij kekele Josep!” Men in ear lap an kar jelet Jekõb, eo ear jõñõti Josep iomin elõñ ran ko. (Jen. 37:33, 34) Ñe men ko rej walok, wãwen an Jeova emakõt ejjab einwõt armij ro rejjab wãppen. Bõtab, ar kalomõnlokjen kin men eo ear walok ilo mour eo an Jekõb emaroñ jibõñ kij bwe en or jidrik ar melele kin wãwen iñjake eo an Anij ke kar kaiñtan Nejin ejitenburu im kõmõn bwe en mij ilo juõn wãwen elej einwõt juõn armij ion lõl.

Wãwen eo Jej Bõk Tokjen jen Binmour Eo

15, 16. (a) Ewi wãwen an kar Jeova kwalok an mõnõnõ in bõk katok in binmour eo? (b) Ewi wãwen kwar bõk tokjen jen binmour eo?

15 Jeova Anij ear kejerkakbijeik Nejin eo etiljek kin juõn enbwinin jitõb. (1 Pit. 3:​18) Iomin 40 ran ko, Jisõs, eo emwij an kar jerkakbiji, ear weaklok ñõn dri kalor ro an ñõn kakajur tõmak eo air im kepoj ir kin jerbal in kwalok nan eo elap me ej ber iman. Inem ear wõnliñlok ñõn lõñ im kwalok ñõn Anij kin tokjen an kar katorlok bõtõktõkin kin aolep ro rej lore im tõmak ilo aurõkin katok in binmour eo an. Jeova Anij ear kwalok an mõnõnõ in bõk binmour eo an Kraist ilo an kar jitõñ Jisõs bwe en lutõklok kajur eo an Anij ion dri kalor ro an, ro im rar koba iben dron ilo Jerusalem ilo ran in Pentekost eo ilo yiõ eo 33.​—Jerb. 2:​33.

16 Ilo mõkõj, dri kabit rein im rej lor Kraist rar jino air rejañ armij ro im ba bwe wãwen eo remaroñ bõk lomor ilo ran in illu eo an Anij ej ikijen air baptais ilo etan Jisõs Kraist bwe ren bõk jeorlok bwir kin jerawiwi ko air. (Riit Jerbal 2:​38-​40.) Jen ran eo ñõn kiõ, elõñ million armij ro jen aolep ailiñ ko rej ejaak juõn kõtan emõn iben Anij ion berberin air tõmak ilo katok in binmour eo an Jisõs. (Jon 6:​44) Kiõ jej aikwij etale bar ruo kajitõk ko: Jabrewõt iar ear ke bõk kejatrikrik eo kin mour indrio kin jerbal ko ar remõn? Elikin ar bõk kejatrikrik in emõn, jemaroñ ke bar luji?

17. En kar ewi wãwen am lemnok kin jerammõn eo ñõn am erom jeran Anij?

17 Binmour eo ejjab juõn men ej tellokin ar bõke ikijen jerbal ko ar. Ak ikijen ar jerbale tõmak ilo binmour eo, elõñ million armij ro ranin rar maroñ erom jeran Anij, im bõk kejatrikrik eo ñõn mour indrio ilo Paredais eo ion lõl. Bõtab, ar erom ro jeran Jeova ejjab melelen bwe jenaj drebij wõt juõn kõtan emõn iben. Ñõn ar bõk lomor ilo ran in kwi eo an Jeova, jej aikwij wõnmanlok wõt im kwalok ar kamolol kin binmour eo, “men in wiaik eo ej ilo Kraist Jisõs.”​—Rom 3:​24; riit Dri Pilippai 2:​12.

Wõnmanlok Wõt im Jerbale Tõmak ilo Binmour Eo

18. Ar jerbale tõmak ilo binmour eo ej kitibuj ta?

18 Eon eo me unin tel in katak in ej berber ion, Jon 3:​36, ej kwalok bwe ar jerbale tõmak ilo Iroij Jisõs Kraist ej kitibuj ar bokake e. Ar kamolol kin binmour eo ej aikwij kamakõt kij ñõn ar mour ekkar ñõn katak ko an Jisõs, ekoba katak ko an ikijen mour erreo. (Mark 7:​21-​23) “Illu an Anij ej itok ion” aolep ro rejjab kõnan bwijrõk jen air bõk kwonair ilo kõmõn ko einwõt lũñ, kejak ko rejakkar, im “etton otemjej,” me ej kitibuj an juõn wõnmanlok wõt im aluij pija in kelwan ko.​—Ep. 5:​3-6.

19. Ta wãwen ko remõn jemaroñ kwalok bwe jej tõmak ilo binmour eo?

19 Kamolol eo ar kin binmour eo ej aikwij kõmõn bwe jen boub wõt ilo ‘kõmõn ko rewãnik.’ (2 Pit. 3:​11) En lap ien eo jej kajenoloke bwe jen maroñ keini ar jar jen buruer, katak Baibel iber mõke, ber ilo kwelok ko, kõmõn ien kabuñ an baamle, im kijejeto ilo jerbal in kwalok nan kin Ailiñ eo. Im jen “jab meloklok kin kõmõnmõn emõn im lelok ñõn ro jet bwe kin men in katok ko eirwõt Anij ej buñburuen.”​—Hib. 13:15, 16.

20. Ta jerammõn eo ilo ran ko reber iman me aolep ro rej jerbale tõmak eo air ilo binmour eo remaroñ kõtõmene kake?

20 Ñe illu eo an Anij enaj walok ion jukjuk im ber in enana, enaj lap ar mõnõnõ bwe jar jerbale tõmak eo ar ilo binmour eo im kwalok wõt ar kamolol kake! Im ilo lõl eo ekãl an Anij, eban jemlok ar kamolol kin menin letok in emõn me ear lomoren kij jen illu eo an Anij.​—Riit Jon 3:​16; Reveles̃õn 7:​9, 10, 13, 14.

Ewi Wãwen Kwonaj Uak?

• Etke jej aikwij binmour eo?

• Ewi joñõn an kar bin ñõn letok binmour eo?

• Ta tokjen ko rej itok jen binmour eo?

• Ewi wãwen jej jerbale tõmak ilo katok in binmour eo an Jisõs?

[Kajitõk ko ñan katak]

[Pija ilo peij 13]

Eor wõt ien ñõn ar ejaak juõn kõtan emõn iben Jeova

[Pija ilo peij 15]

Ar kalomõnlokjen kin men ko rar walok iben Ebream, Aisak, im Jekõb emaroñ jibõñ kij ñõn melele kin joñõn an kar bin ñõn letok binmour eo