Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Kwoj Ke Bõk Kwonam ñõn Kõmõn bwe Ien Kwelok ko an Kristian Ren Kõkãtõk?

Kwoj Ke Bõk Kwonam ñõn Kõmõn bwe Ien Kwelok ko an Kristian Ren Kõkãtõk?

Kwoj Ke Bõk Kwonam ñõn Kõmõn bwe Ien Kwelok ko an Kristian Ren Kõkãtõk?

“Ke komij jimor kweloklok, . . . komin kõmõn men otemjej ñõn kalek.”​—1 KOR. 14:26.

1. Ekkar ñõn 1 Dri Korint japter 14, ta mejenkajik eo eaurõk ej aikwij or ilo kwelok ko an Kristian?

 ‘EAR juõn kwelok elap an kõkãtõk!’ Kwonañin ke kwalok juõn lemnok einlok wõt in elikin am kar ber ilo juõn kwelok ilo Imõn Kwelok eo? Ejelok berre bwe kwar kwalok kain lemnok rõt in! Jejjab bwilõñ bwe kwelok ko an congregation eo rej menin kõkãtõk. Men in ej eindrein kinke einwõt ilo ran ko an dri Kristian ro jinoin, mejenkajik eo eaurõk kin kwelok ko ar ranin ej ñõn kakajur tõmak eo an aolep ro rej ber ilo kwelok eo. Jen etale wãwen an kar dri jilik Paul kwalok kin aurõkin mejenkajik in kin kwelok ko ilo letter eo an kein kajuõn ñõn dri Korint ro. Ilo aolepen japter 14, elõñ alen ear ba bwe ej aikwij or ilo kajjojo katak ko rej walok ilo kwelok ko ejja mejenkajik eo ñõn “kalek eklisia” ak congregation eo.​—Riit 1 Dri Korint 14: 3, 12, 26. *

2. (a) Kwelok ko rekõkãtõk rej itok jen ta? (b) Ta kajitõk eo jenaj etale?

2 Jej kile bwe kwelok ko rekõkãtõk im rekeie rej itok jen kajur eo Anij ej letoke. Kin men in, ilo kajjojo kwelok ko, jej jino kin jar ilo ar kajitõk iben Jemeruij ilõñ, Jeova, bwe en kejerammõn kwelok eo ikijen kajur eo an. Ak ilo ejja ien eo wõt, ej ijo kwonan aolep ro uan congregation eo ñõn kõmõn bwe katak ko ilo kwelok eo ren menin kõkãtõk ñõn aolep. Inem, ta jet ian buñten ne ko kij kajjojo jemaroñ bõki ñõn kõmõn bwe kwelok ko kajjojo wik ilo Imõn Kwelok eo ren aolep ien menin kalek im kõkãtõk?

3. Ewi joñõn aurõkin kwelok ko an Kristian?

3 Ñõn uake kajitõk in, jenaj etale jet mõtõn ko rej walok ilo kwelok ko ar me ro rej tel rej aikwij kememeji. Jenaj bareinwõt lale ewi wãwen aolep ro uan congregation eo remaroñ bõk kwonair ñõn kõmõn bwe kwelok ko ren menin kõkãtõk ñõn aolep ro rej ber. Elap ar itoklimo in etale men in kinke kwelok ko ar rekwojarjar. Ilo mol, ar ber im bõk kwonad ilo kwelok ko rej mõtõn ko raurõk ilo kabuñ eo ar ñõn Jeova.​—Sam 26:12; 111:1; Ais. 66:22, 23.

Kwelok eo Kar Kõmõne ñõn Katak Baibel Eo

4, 5. Ta mejenkajik eo kin Katak in Imõniaroñroñ eo?

4 Kij aolep jekõnan bõk tokjen jen katak in Imõniaroñroñ eo ej walok kajjojo wik. Kin men in, ñõn ar melele kin mejenkajik eo elap kin kwelok in, jen etale jet oktõk ko kar kõmõni ilo magazine in Imõniaroñroñ eo im katak ko ie jej katak kaki.

5 Jinoin an kar walok magazine in katak kin Imõniaroñroñ eo, ilo Jãnwõde 15, 2008, kar kobaik juõn men eaurõk ilo tumanin magazine eo. Kwar ke kile oktõk in? Kwon lukkun lale tumanin magazine eo ibõm. Ilo itulalin magazine in, kwonaj lo bwe eor juõn Baibel ebellok. Men in kar kobaiki ñõn kalikar bwe unin an or iber Katak in Imõniaroñroñ eo, ej ñõn katak Baibel eo ikijen jibõñ eo jen magazine in. Aet, einwõt an kar walok ilo ran ko an Nihimaia, Katak in Imõniaroñroñ eo ar kajjojo wik ej “kemeleleik” Nan eo an Anij bwe armij ro ren melele kake.​—Nih. 8:8; Ais. 54:13.

6. (a) Ta oktõk eo kar kõmõne ilo Katak in Imõniaroñroñ eo? (b) Ta eo jej aikwij kememej kake ikijen eon ko kar kãleti ñõn “riit”?

6 Kinke Baibel eo ej buk eo elaptata jekõnan etale, kar kõmõne juõn oktõk ñõn Katak in Imõniaroñroñ eo. Eor jet eon ko rej walok ilo katak ko me kar likit nan in “riit” itumanir. Kij aolep jej bõk rejañ ñõn kebellok Baibel eo ar mõke im lor air riiti eon kein ilo ien kwelok eo. (Jerb. 17:11) Etke? Ñe jej lo nan in kakabilek eo an Anij ilo Baibel eo ar mõke, men in enaj laplok an jelet kij. (Hib. 4:​12) Kin men in, eo ej tel kwelok eo ej aikwij lelok jidrik ien ñõn an aolep bukot eon ko im lali ke ro jet rej riiti.

Elaplok Ien ñõn an Aolep Kwalok kin Tõmak eo Air

7. Ta eo ebellok ñõn kij ilo ien Katak in Imõniaroñroñ eo?

7 Bar juõn oktõk kar kõmõne ilo katak ko rej walok ilo Imõniaroñroñ eo ej ikijen joñõn aitokir. Ilo yiõ ko rej kap motlok, katak kein rar karulok. Kin men in, ilo ien Katak in Imõniaroñroñ eo, elaplok ien eo jej kajerbale ñõn uak jen ar riiti pãrokõrããp ko. Kiõ, elõñlok ro ilo congregation eo remaroñ kwalok kin tõmak eo air ñõn aolep ikijen air uake kajitõk eo ñõn pãrokõrããp eo, kwalok kin ewi wãwen juõn emaroñ jerbale juõn eon, kwalok ilo tukaru kin juõn bwebwenato me juõn armij ear iione im ej kalikar bwe ej juõn menin meletlet ñõn lori nan in kakabilek ko ilo Baibel eo, ak ilo wãwen ko jet. Jej aikwij bareinwõt jolok jidrik ien ñõn uak ikijen pija ko ilo katak eo.​—Riit Sam 22:22; 35:18; 40:9.

8, 9. Ta jerbal eo an eo ej tel Katak in Imõniaroñroñ eo?

8 Bõtab, enaj or ien ñõn an ro jet uak elañe kij aolep jej uak ilo tukaru im eo ej tel katak eo ejjab kwalok elõñ kemelele ko ilo ien Katak in Imõniaroñroñ eo. Inem, ta eo emaroñ jibõñ eo ej tel ñõn kõmõn bwe en jokkin wõt juõn uak ko an im an ro ilo congregation eo bwe kwelok eo en maroñ kõkãtõk aolep?

9 Jen etale juõn wanjoñok me enaj uake kajitõk in. Katak in Imõniaroñroñ eo me elukkun emõn an eo ej tel kõmõne ej einwõt juõn wut in bõr eaibujuij ñõn ar lale. Einwõt air lõlõ juõn wut in bõr kin elõñ kain wut ko, eindrein Katak in Imõniaroñroñ eo ej kitibuj elõñ kain uak ko. Im einwõt an kajjo joñõn im unokan wut ko, eindrein uak ko rej walok ilo ien kwelok eo rej kajjo ilo joñõn aitokir im ilo wãwen air kwaloke. Inem ta ijo kwonan eo ej tel? Kemelele ko an jen ien ñõn ien rej einwõt kino ko rej likiti ilo wut in bõr eo. Rej likit jet wõt kino ko ñõn kaibujuijlok wut ko. Eindrein, eo ej tel ej aikwij kememej bwe jerbal eo an ejjab ñõn an lap an kemelele, ak ej ñõn kõmõn bwe kemelele ko an ren rejetake uak ko an ro ilo congregation eo. Aet, ñe uak ko relõñ an ro ilo congregation eo im nan in kakobaba ko an eo ej tel rej jokkin wõt juõn, men in enaj bõktok elap  lõñliñ ñõn aolep ro rej ber ilo kwelok eo.

“Jen Katok ñõn Anij kin Wijtak Ien Otemjej”

10. Ewi wãwen an kar dri Kristian ro jinoin watõk ien kwelok ko an congregation eo?

10 Nan in kemelele ko an Paul kin kwelok ko an Kristian ilo 1 Dri Korint 14:26-​33 ej jibõñ kij ñõn melele kin wãwen an kar dri Kristian ro jinoin kõmõni ien kwelok ko air. Ikijen eon kein, juõn dri meletlet kin Baibel eo ear je: “Men eo elap an kar oktõk ikijen kwelok ko an Kabuñ in Kristian eo jinoin ej bwe enañin aolep rar watõke juõn jerammõn im erro ñõn air bõk kwonair ilo ien kabuñ eo. Juõn armij ear jab itok ñõn kwelok kein bwe en baj roñjake wõt, ak bwe en bareinwõt lelok.” Emol, dri Kristian ro jinoin rar watõk ien kwelok ko an congregation eo einwõt ien ko rebellok im remõn ñõn air kwalok kin tõmak eo air.​—Rom 10:10.

11. (a) Ta eo ej kõmõn bwe ien kwelok ko ren lap air kõkãtõk, im etke? (b) Ta nan in rejañ ko jemaroñ jerbali ñõn kakõmõnmõnlok uak ko ar ilo ien kwelok ko? (Lale footnote eo.)

11 Ilo ar kwalok kin tõmak eo ar ilo ien kwelok ko, men in ej kõmõn bwe en lap ijo kwonad ñõn “kalek eklisia” eo. Ejelok berre kwonaj errã bwe jekron jete yiõ ko jar ber ilo ien kwelok ko, ej lap wõt ar lõñliñ ñe jej roñjake uak ko an ro jeer im jãter. Ñe jej roñjake an juõn jeer im jãter eridto uak jen buruen, men in elap an jelet kij. Im elap ar bõk kõkãtõk ñe juõn elder ilo yokwe ej kwalok kin juõn men ear kile. Bareinwõt, elap ar mõnõnõ ñe juõn ajiri ej kwalok juõn uak me ej kalikar kin yokwe eo an ñõn Jeova. Alikar bwe ilo ar uak, kij aolep jej bõk kwonad ñõn kõmõn bwe ien kwelok ko an Kristian ren kõkãtõk. *

12. (a) Ta eo jemaroñ katak jen Moses im Jeremaia? (b) Ewi wãwen jar ej jibõñ kij ñõn uak?

12 Bõtab, ñõn ro im rejokok, emaroñ bin ñõn air uak. Elañe eñin wãwen eo ibõm, inem men eo me emaroñ lap an jiboñ yuk ej ñõn am kememej bwe ejjab kwe wõt kwoj iione men in. Ilo mol, dri korijer ro retiljek an Anij einwõt Moses im Jeremaia rar kwalok air jab liki maroñ eo air ñõn konono ilobwilij. (Ex. 4:​10; Jerm. 1:6, UBS) Bõtab, einwõt an kar Jeova jibõñ dri korijer rein an ñõn air nebar e ilobwilij, eindrein an naj Anij jibõñ yuk ñõn wijtake e. (Riit Dri Hibru 13:15.) Ewi wãwen kwomaroñ bõk jibõñ jen Jeova ñõn am anjo ion am mijõk in uak? Mokta, en emõn am kapojõklok iman ñõn ien kwelok eo. Inem, mokta jen am etal ñõn Imõn Kwelok eo, kebak Jeova ilo jar im kajitõk iben bwe en kaberan yuk bwe kwon maroñ uak. (Pil. 4:6) Kinke kajitõk eo am ej “ekar ñõn ankil An” Anij, kwomaroñ liki bwe Jeova enaj uake jar eo am.​—1 Jon 5:​14; Ken. 15:29.

Kwelok ko Rej ñõn ‘Jibañ, Keberan, im Kainemmõn Kij’

13. (a) En kar ewi wãwen an kwelok ko ar jelet ro rej ber? (b) Ta kajitõk eo elap an aurõk ñõn elder ro?

13 Paul ear ba bwe mejenkajik eo eaurõk kin ien kwelok ko an congregation eo ej ñõn ‘jibañ, keberan, im kainemmõn’ aolep ro rej ber. * (1 Kor. 14:3, UBS) Ewi wãwen Kristian elder ro ranin remaroñ kõmõn bwe katak ko air ilo kwelok eo ren kõkãtõk im kainemõn ro jeir im jãtir? Ñõn uake kajitõk in, jen etale juõn kwelok me Jisõs ear kõmõne elikin wõt an kar jerkakbiji.

14. (a) Ta men ko rar walok mokta jen ien kwelok eo me Jisõs ear karõke? (b) Etke dri jilik ro rar mõnõnõ ke “Jisõs ej item konono ñõn ir”?

14 Moktata, jen etali men ko rar walok mokta jen ien kwelok eo. Dri jilik ro an rar “ilok jen E, im ko” mokta jen an kar dri kijirãt ro mõn Jisõs, im einwõt kar kanan kake, rein rar “jibliklik” ñõn ijo jikiir. (Mark 14:50; Jon 16:32) Inem, elikin an kar Jisõs jerkakbiji, ear kir dri jilik ro an ñõn air ber ilo juõn kwelok ejejuan. * Ilo mõkõj, “joñoul im juõn dri kaloran rej ilok ñõn Galili, ñõn tol eo ijo Jisõs e ar ba ñõn ir.” Ke rar tõbarlok ijo, “Jisõs ej item konono ñõn ir.” (Matu 28:10, 16, 18) Baj lemnok mõk kin joñõn an kar dri jilik ro mõnõnõ ke Jisõs ear bõk buñten ne eo mokta ñõn kebake ir! Ta eo Jisõs ear konono kake ibeir?

15. (a) Ta men ko Jisõs ear etali iben dri jilik ro an, im ta eo ear jab konono kake? (b) Ewi wãwen an kar kwelok eo jelet dri jilik ro?

15 Jisõs ear jino ilo an kar kwalok kajela in: “Emwij letok ñõn Iõ kajur otemjej.” Inem ear lelok ñõn ir juõn jerbal: “Komin ilok, im kõmõn dri ailiñ ko otemjej bwe ren dri kalora.” Eliktata, ear kalimur ñõn ir im ba: “Ij ber ibemi ien otemjej.” (Matu 28:18-​20) Kwar ke kile ta eo Jisõs ear jab kõmõne? Ear jab koweik dri jilik ro an, im ear jab kajerbale ien kwelok eo ñõn an kajitõkin ir kin unin air kar kõmõni men ko ak ñõn kõmõn bwe en laplok air ajlok kin men eo rar kõmõne ilo an jitõñlok ñõn ien eo ear mõjino tõmak eo air. Jen men in, ear kalikar yokwe eo an im an Jemen ilo an kar lelok ñõn ir juõn jerbal eaurõk. Ilo an kar Jisõs kebake dri jilik ro an, ewi wãwen an kar men in jelet ir? Kinke rein rar bõk elap jibõñ, kaberan, im kõkãtõk, ejjabto elikin kwelok eo, rar bar jino “katakin im kwalok” kin nuuj eo emõn.​—Jerb. 5:​42.

16. Ewi wãwen Kristian elder ro ranin rej kajeoñwe joñok eo an Jisõs ilo air kõmõn bwe ien kwelok ko ren kaemololo?

16 Ilo air kajeoñwe Jisõs, elder ro ranin rej watõk kwelok ko einwõt ien ko rebellok ñõn air kalikar ñõn dri tõmak ro mõtair kin yokwe eo an Jeova ñõn armij ro an. (Rom 8:​38, 39) Kin men in, ilo katak ko air, elder ro rej kalimjek wõt emõn eo an ro jeir im jãtir, im jab mõjino ko air. Bareinwõt rejjab berre unin rej kõmõni men ko. Jen men in, nan ko air rej kalikar bwe rej watõk dri tõmak ro mõtair einwõt ro im rej yokwe Jeova im rekõnan kõmõni men ko rejime. (1 Tes. 4:​1, 9-​12) Emol bwe jet ien elder ro renaj aikwij lelok nan in kakabilek ko ñõn kajime congregation eo, ak elañe rej aikwij kõmõne men in ñõn jejjo wõt armij ro, inem emõnlok bwe ren jijõt iben rein ilo juõn jikin emõkelok ian. (Gal. 6:1; 2 Tim. 2:​24-​26) Ñe rej konono ñõn congregation eo, ej mejenkajik eo an elder ro ñõn lelok nan in nebar ko ilo jabrewõt ien ekkar. (Ais. 32:2) Rej kate ir ñõn konono ilo wãwen eo me enaj kõmõn bwe aolep ren maroñ bõk elap kakajur im kaemololo ilo jemlokõn kwelok eo.​—Matu 11:28; Jerb. 15:32.

Kwelok ko Ar Rej Kainemõn Kij

17. (a) Etke elaplok an aurõk kiõ bwe kwelok ko ar ren ijo jej bõk kejbãrok im kainemõn ie? (b) Ta eo kwomaroñ kõmõne bwe ien kwelok ko ren menin kõkãtõk? (Lale box eo “Joñoul Wãwen ko ñõn Kõmõn bwe Ien Kwelok ko Ren Menin Kõkãtõk ñõn Yuk im Ro Jet.”)

17 Ke lõl in an Setan ej laplok wõt an nana, jej aikwij kõmõn bwe kwelok ko an congregation eo ren juõn jikin kejbãrok im kainemõn ñõn aolep. (1 Tes. 5:​11) Ke juõn jeer im jãter kõra im leo iben rar aikwij kijenmij kin juõn melejoñ elap jejjo yiõ ko remotlok, sister in ear kememej im ba: “Ilo am ber ilo Imõn Kwelok eo, kimar iñjake an Jeova kejbãrok kim. Ilo ien ko kimar ber ie iben dri tõmak ro jeim im jãtim, kimar bõk iñjake eo bwe kim maroñ likit inebata ko am ion Jeova, im men in ear kõmõn bwe kimin ainemõn.” (Sam 55:22) Ej kejatrikrik eo ar bwe aolep ro rej kobatok iber ilo kwelok ko ar, en eindrein air bõk kõkãtõk im kainemõn. Bwe men in en maroñ eindrein, jen wõnmanlok wõt im bõk kwonad ñõn kõmõn bwe kwelok ko an Kristian ren menin kõkãtõk.

[Kamelele eo itulals]

^ Kar kanan bwe jet ian mõtõn ko ilo kwelok ko an dri Kristian ro jinoin renaj jemlok. Ñõn wanjoñok, jejjab maroñ “konono kin lo ko” ak ejelok juõn iar ej “drikanij.” (1 Kor. 13:8; 14:5) Meñe eindrein, ak nan in tel ko an Paul rej jibõñ kij kakõmõnmõnlok ar melele kin wãwen eo jej aikwij kõmõni kwelok ko an Kristian ranin.

^ Jemaroñ lale nan in rejañ ko kin wãwen eo ñõn kakõmõnmõnlok uak ko ar ilo ien kwelok ko ilo Imõniaroñroñ eo an Tijemba 1, 2007, peij 13-​15.

^ Ikijen oktõk eo ikõtan nan kein “keberan” im “kainemmõn,” juõn tikjinere kin nan ko ilo Kalimur eo Mokta im Kalimur eo Ekãl ej kemelele bwe nan in Grik eo kar ukot “kainemmõn” jene “ej kitibuj an laplok am kwalok tiriamokake jen [keberan].”​—Keiri Jon 11:19.

^ Ien in emaroñ kar ien eo me Paul ear konono kake tokelik ke ear ba bwe Jisõs ear “weaktok ñõn limabuki” armij ro.​—1 Kor. 15:6.

Ewi Wãwen Kwonaj Uak?

• Ewi joñõn an aurõk kwelok ko an Kristian?

• Etke uak ko ilo ien kwelok ko rej menin “kalek eklisia”?

• Ta eo jemaroñ katak jen kwelok eo Jisõs ear kõmõne iben dri kalor ro an?

[Kajitõk ko ñan katak]

[Box/​Pija ko ilo peij 22, 23]

JOÑOUL WÃWEN KO ÑÕN KÕMÕN BWE IEN KWELOK KO REN MENIN KÕKÃTÕK ÑÕN YUK IM RO JET

Kapojõklok iman. Ñe jej kapojõklok iman katak ko jenaj etali ilo Imõn Kwelok eo, kwelok ko renaj laplok air kaitoktoklimoõd im enaj to ar kememeje katak ko.

Keini am ber ilo kwelok ko. Kin an lap an kõkãtõk ñe elõñ armij ro rej ber ilo kwelok ko, eaurõk bwe kwon ber ilo ien kein.

Mõkõj ñõn ien. Ñe jej jijõt mokta jen an ijjino kwelok eo, jenaj maroñ koba ilo al in kebellok eo im jar me rej mõtõn kabuñ eo ar ñõn Jeova.

Kwon lukkun pojõk ñe kwoj itok. Ilo ar bõktok Baibel eo ar im buk ko jet jej kajerbali ilo kwelok ko, jenaj maroñ lor ro rej kwalok katak ko im enaj emõnlok ar melele kin ta ko rej konono kaki.

Bõprae menin kamad ko. Ñõn wanjoñok, jen riiti ennan ko rej jilkintok ilo cell-phone ko ar elikin kwelok eo im jab ilo ien kwelok eo. Ilo wãwen in jej likit men ko an Jeova moktata.

Bõk kwonam. Ñe elõñlok rej bõk kwonair im uak, elõñlok armij ro renaj bõk rejañ im kõkãtõk.

Uak ilo tukaru. Men in ej kõmõn bwe elõñ armij ro ren maroñ bõk kwonair.

Kajejit katak ko rej liwõj. Einwõt dri jikuul ro ilo Jikuul in Kwalok Nan eo an Kristian ak einwõt ro rej bõk kwonair ilo Kwelok in Ar Jerbal ñõn Ailiñ Eo, en emõn am kapojõk, kamelmel lok iman, im kate yuk bwe kwon jab likjõp in kwalok katak ko am.

Nebar ro ear or kwonair. Kwon kamolole ro rar kwalok katak ko air im ro rar uak ilo ien kwelok eo.

Kõmao. Nan in yokyokwe ko im bwebwenato ko rekõkãtõk mokta im elikin kwelok ko rej kalaplok lõñliñ im tokjen ko jej bõke jen ar ber ilo kwelok ko.