Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Ta Eo Jisõs Ear Katakin Kake Kin Hell?

Ta Eo Jisõs Ear Katakin Kake Kin Hell?

Ta Eo Jisõs Ear Katakin Kake Kin Hell?

Jisõs ear ba: “Im elañe mejam ej kejebwãbweik yuk, itũki im jolok! Emmõnlok am dreloñ ilo Ailiñ in Anij kin juõn wõt mej, jen an ruo mejam im jolok yuk na ilo Hell. Ijo ‘likakrak rejamin mij im kijeek eo ejamin kun.’”​—MARK 9:​47, 48, UBS.

Ilo bar juõn ien, Jisõs ear konono kin juõn ien ekajet ñe enaj ba ñõn ro dri nana: “Komin ilok jen iõ, kom ro rej ber iomin binnikol an Anij, ñõn iloan kijeek eo ej in drio, e pojõk ñõn devil eo im enjel ro an.” Ear bareinwõt ba kin rein bwe naj “kaje ir in drio.”​—MATU 25:41, 46, The New American Bible.

KE KWAR jino riiti nan ko an Jisõs ilõñ, emaroñ einwõt ñe ej rejetak katak eo kin hell einwõt juõn jikin kijeek. Ealikar, ear jab kõtõbar eo an Jisõs ñõn jumae Nan eo an Anij, me ej ba ilo alikar: “Ro re mij ejelok air jela.”​—Ekklisiastis 9:5.

Inem, Jisõs ear jitõñlok ñõn ta ke ear konono kin air jolok juõn armij ilo “hell”? “Kijeek eo ej in drio” me Jisõs ear kakkõl kake ej lukkun juõn kijeek ke ak juõn nan in kõkkar? Ilo wãwen it naj ‘kaje dri nana ro ñõn in drio’? Jen etale kajitõk kein.

Jisõs ear jitõñlok ñõn ta ke ear konono kin air jolok juõn armij ilo “hell”? Nan in Grik eo rar ukote “hell” jene ilo Mark 9:​47 ej Geʹen·na. Nan in ej itok jen nan in Hibru eo melelen “Komlõl in Hinom.” Komlõl in ear ber ilikin Jerusalem eo etto. Ilo ran ko an kiñ ro an Israel, rekin kajerbale ñõn katok kin ro nejiir, me ear juõn mõnit ekajõjõ Anij ear kananaiki. Anij ear ba bwe enaj kokkure ro rej kõmõne mõnit in an kabuñ wan. Inem Komlõl in Hinom naj naetan “Komlõl in Uror,” ijo rejjab kalibwini “enbwinnin armij ro” na ie. (Jeremiah 7:​30-​34, UBS) Inem Jeova ear kanan bwe Komlõl in Hinom enaj erom juõn jikin, jab ñõn kaiñtan ro remour, ak ñõn jolok enbwinin ro remij.

Ilo ran ko an Jisõs, armij ro ilo Jerusalem rar kajerbal Komlõl in Hinom einwõt juõn jikin jokobij. Rar jolok enbwinin dri nana ro iloan jikin in im kõmõn bwe kijeek en urur wõt ñõn tile kobij ko im enbwinin armij ro im menin mour ko remij.

Ke Jisõs ear konono kin likakrõk ko rejamin mij im kijeek eo ejamin kun, alikar ear konono jen nan ko ilo Aiseia 66:24, UBS. Ikijen “enbwinnin ro rar jumae [Anij],” Aiseia ear ba bwe “likakrak ko rej kañ ir rejamin mij, im kijeek eo ej tile ir ejamin kun.” Jisõs im dri roñjake ro an rar jela bwe nan kein an Aiseia rej jitõñlok ñõn men ko kar kõmõni ñõn enbwinin armij ro me ejjab tellokir ñõn kalibwini ir.

Kin men in, Jisõs ear kajerbal Komlõl in Hinom ak Geenna, einwõt juõn nan in kõkkar ejejit kin mij eo me ejelok kejatrikrik kin jerkakbiji. Ear kalikar men in ke ear kakkõl bwe Anij emaroñ “mõn an im enbwin na ilo Geena.” (Matu 10:28) Geena ej kõkkar kin mij in drio, jab kin iñtan in drio.

“Kijeek eo ej in drio” me Jisõs ear kakkõl kake ej lukkun juõn kijeek ke ak juõn nan in kõkkar? Lale bwe “kijeek eo ejamin kun in drio” me Jisõs ear konono kake im kar je ilo Matu 25:41 kar keboje “ñõn devil eo im enjel ro an.” Kwoj lemnok ke bwe juõn kijeek emaroñ tile jitõb ro? Ak Jisõs ear ke kajerbal nan in “kijeek” ilo nan in kõkkar? Emol “s̃ip ko” im “goat ko” me kar konono kaki ilo ejja katak eo wõt ejjab konono kin lukkun menin mour ko; ak rar pijaikilok ruo kumi in armij ro. (Matu 25:32, 33) Kijeek eo ejamin kun in drio me Jisõs ear konono kake ej lukkun tile aolep ro dri nana ilo juõn wãwen kõkkar.

Ilo wãwen it naj ‘kaje dri nana ro ñõn in drio’? Meñe enañin aolep ukok in Baibel ko rej kajerbal nan in “kaje” ilo Matu 25:46, nan eo ilo kajin Grik ej melelen “bõprae an edrek wijki ko,” ilo air jeki ra ko renana. Inem ro rej einwõt s̃ip renaj bõk mour in drio, im ro rej einwõt goat me rejjab ukwelok renaj iñtan kin “kaje in drio” ilo air kokkure ir ñõn in drio.

Ewi am lemnok?

Jisõs ear jab katakin bwe eor iben armij juõn an eban mij. Bõtab, ekkã an kar katakin kin jerkakbiji eo an ro remij. (Luk 14:13, 14; Jon 5:​25-​29; 11:​25) Elañe Jisõs ear tõmak bwe an armij ejamin mij, etke ear ba bwe ro remij renaj jerkakbiji?

Jisõs ear jab katakin armij ro bwe Anij enaj kanuij kaiñtan armij ro renana ñõn in drio. Jen men in, Jisõs ear ba: “Bwe kin an Anij yokwe lõl, E ar letok juõn wõt Nejin E ar keutak, bwe jabrewõt eo ej liki E en jab joko, a en mour in drio.” (Jon 3:​16) Ekkar ñõn nan ko an Jisõs, kin an ba bwe ro wõt im rej liki e renaj mour in drio, alikar bwe ro rejjab liki e renaj mij. Ak elañe ear tõmak bwe rein renana renaj mour in drio ilo air iñtan ilo hell, ejelok berre bwe enaj kar ba.

Katak eo bwe hell ej juõn jikin iñtan ejelok berberin ilo Baibel. Jen an eindrein, ej juõn katak an dri pegan ak rej katakin kake einwõt juõn katak an Kristian. (Lale box eo “Juõn Bwebwenato Ekaru kin Hell,” ilo peij 6.) Anij ejjab kaiñtan armij ilo hell. Ñe kwoj katak mol eo kin hell, ewi wãwen an naj jelet lemnok eo am kin Anij?

[Bo̦o̦k eo ilo peij 6]

JUÕN BWEBWENATO EKARU KIN HELL

EOR BERBERIN ILO KATAK KO AN DRI PEGAN: Dri Ijipt ro in etto rar tõmak kin hell bwe ej juõn jikin eurur kin kijeek. Buk eo Ȧm-Ṭuat, kar jei enañin 1,375 yiõ ko mokta jen an kar Kraist lotak, ej konono kin ro me naj “jolok ir na iloan roñ in kijeek eo; im . . . rejamin deor jen e, im . . . rejamin ko jen kijeek eo ej urur.” Dri meletlet eo ilo Greece etan Plutarch, me ear mour enañin 1,900 yiõ ko remotlok, ear je kin armij ro rej ber iomin lõl: “[Rej] jõñ im liãjlol ke rar iñtan kin kaje ko rekõmetak im kajookok.”

KATAK EO EJ JELET KUMI IN KABUÑ KO AN DRI JU: Dri jeje bwebwenato eo etan Josephus, me e bareinwõt ear mour enañin 1,900 yiõ ko remotlok, ear ba bwe kumi in kabuñ eo an dri Ju etan Essene, rar tõmak bwe “an ko an armij reban mij, im rej wõnmanlok im mour ñõn in drio.” Ear bareinwõt ba: “Katak in ej einlok wõt lemnok eo an dri Grik ro . . . Rej lemnok bwe an ko an ro renana rej ber ilo juõn jikin emarok im kamijõk, im rej bõk kaje eo ejelok jemlokõn.”

KABUÑ KO ME REJ BA REJ KRISTIAN REJ TÕMAK KIN KATAK IN: Enañin 1,900 yiõ ko remotlok, buk eo ejelok berberin bwebwenato ko ie etan Apocalypse an Piter ear ba kin ro renana: “Emwij keboj ñõn ir juõn kijeek ejamin kun.” Ear bareinwõt ba: “Ezrael, enjel in illu eo, ej bõktok man im kõrã ro me eurur rãjetin enbwiniir im jolok ir na ilo jikin eo emarok jiliñliñ, hell eo an armij, im jitõb in illu eo ej kajeik ir.” Ilo ejja ien eo wõt, dri jeje Theophilus jen Antioch ej eliji nan ko an dri kanan kõra eo jen Greece etan Sibyl ke ear kanan kin kaje eo an dri nana ro: “Naj tile yuk kin kijeek im kwonaj bwil ñõn in drio.” Nan kein rej nan ko me Theophilus ej ba bwe “remol, rejime, im eor tokjeir ñõn armij otemjej.”

KAR KAJERBAL KATAK EO KIN BWIL ILO KIJEEK ÑÕN KOWÃNIK KÕMÕN KO RELEJ IKÕTAN YIÕ KO 500 IM 1,500: Mary eo kein kajuõn me ear leroij in England, im ear tile enañin 300 armij in Protestant, ear ba: “Kinke jen kiõ im etal, an ko an ro rej buñ jen tõmak renaj bwil ñõn in drio ilo hell, ekkar bwe in kajeoñwe irenwõne eo an Anij ilo aõ tile ir ion lõl.”

JUÕN MELELE EKÃL: Ilo yiõ ko kiõ, jet rolul in kabuñ ko rar ukot katak eo air kin hell. Ñõn wanjoñok, Kumi in Etale Katak ko ilo Kabuñ in England rar ba ilo yiõ eo 1995: “Hell ejjab juõn jikin iñtan ñõn in drio, ak ej jokãlet eo eliktata im kwoban ukote kin men eo elaptata an jumae Anij, im jemlok eo wõt me emaroñ walok ej joko in drio.”

[Bo̦o̦k/Pija eo ilo peij 7]

TA IN “LOMALO IN KIJEEK”?

Reveles̃õn 20:10 ej ba bwe naj jolok Devil eo na “ilo lomalo in kijeek” im ‘naj kaiñtan e ran im boñ in drio im in drio.’ Elañe naj kaiñtan Devil eo ñõn in drio, Anij enaj kar aikwij kõmõn bwe en mour wõt, ak Baibel eo ej ba bwe Jisõs enaj ‘kokkure e.’ (Hib. 2:​14) Lomalo in kijeek ilo kõkkar ej melelen “mij ken ka ruo.” (Reveles̃õn 21:8) Mij in ejjab mij eo kein kajuõn me Baibel eo konono kake im ej itok jen jerawiwi eo an Adam me armij ro remaroñ bar mour jene ikijen jerkakbiji eo. (1 Dri Korint 15:21, 22) Kinke Baibel eo ejjab ba bwe “lomalo in kijeek” eo enaj kõtlok ro ilo e, inem “mij ken ka ruo” ej aikwij melelen mij eo ej in drio me ejelok kejatrikrik ñõn bar mour.

Ilo wãwen it naj kaiñtan in drio ro ilo “lomalo in kijeek” eo? Jet ien “kaiñtan” emaroñ melelen ‘ñõn drebij’ juõn armij. Juõn ien ke Jisõs ear jelmae dimon ro, rar lamij: “Kwoj iten kaiñtan kim [drebij kim ilo abys eo] mokta jen ien ke?” (Matu 8:​29; Luk 8:​30, 31) Inem aolep ro ilo “lomalo” eo naj “kaiñtan” ir kin air naj ber wõt ie ñõn in drio, ak “mij ken ka ruo.”