Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Kajoor an Anij Ear “Kõm̦akũt im Kakõnonoik Armej Ro”

Kajoor an Anij Ear “Kõm̦akũt im Kakõnonoik Armej Ro”

Kajoor an Anij Ear “Kõm̦akũt im Kakõnonoik Armej Ro”

“Ejjel̦o̦k naan in kanaan ear wal̦o̦ktok jãn ankilaan armej wõt, ak Jetõb Kwõjarjar [kajoor an Anij, NW] ear kõm̦akũt im kakõnonoik armej ro ilo aer kwal̦o̦k kõn naan in keeañ eo jãn Anij.”​​—2 PITER 1:​21, UBS.

MEL̦EL̦E KO JEN L̦ÕMN̦AK KAKI

Ewi wãween an kar Anij kõjerbal kajoor eo an ñan jipañ ri jeje Baibõl̦ ro bwe ren jel̦ã ta ko ren jei?

Ta un ko unin ad maroñ tõmak bwe Baibõl̦ eo ej jãn Anij?

Ta eo kwõmaroñ kõm̦m̦ane aolep raan ñan kwal̦o̦k am̦ kam̦m̦oolol kõn Baibõl̦ eo?

1. Etke jej aikuji Baibõl̦ eo?

 ELÕÑ armej ipel̦aakin lal̦ rekõn̦aan jel̦ã uwaak ko ñan kajjitõk kein: Kõj armej jaar itok jãn ia? Etke jej pãd ijin ioon lal̦? Ta eo enaaj wal̦o̦k ñan kõj ilju im jekl̦aj? Etke ej wal̦o̦k men ko renana ilo lal̦ in? Ta eo ej wal̦o̦k ñan kõj ñe jemej? Ñe ear jab kõn Naan eo an Anij, Baibõl̦ eo, jeban kar jel̦ã uwaak ko ñan kajjitõk kein. Im ñe ear ejjel̦o̦k Baibõl̦, jenaaj kar katak wõt jãn men ko ak wãween ko jej iiooni ilo mour ko ad. El̦aññe ear ãindein, eokwe jeban kar bõk ejja l̦õmn̦ak eo an kar ri jeje sam kõn “kien Jeova.”​—Riit Sam 19:⁠7.

2. Ta eo enaaj jipañ kõj ñan kwal̦o̦k wõt ad kam̦m̦oolol kõn Baibõl̦ eo?

2 Ekabũrom̦õjm̦õj bwe ejako an jet kaorõki katak ko ilo Baibõl̦ eo ãinwõt kar m̦okta. (Lale Revelesõn 2:​4, UBS.) Im ejako aer mour ilo wãween eo ej kabuñbũruon Jeova. (Aiseia 30:​21) Bõtab, men in ejjab aikuj in wal̦o̦k ñan kõj. Ewõr ad maroñ ñan kwal̦o̦k wõt ad kam̦m̦oolol kõn Baibõl̦ eo im katak ko ie im jej aikuj kõm̦m̦ane men in. Baibõl̦ eo ej juon menin letok eaorõk jãn Ri Kõm̦anm̦an eo ad, eo im ej yokwe kõj. (Jemes 1:​17) Innem, ta eo enaaj jipañ kõj ñan kal̦apl̦o̦k ad kam̦m̦oolol kõn “naan in Anij”? Eokwe jej aikuj l̦õmn̦ak kake wãween eo kar kõjerbal armej ro ñan je Baibõl̦ eo. Im jej aikuj etale jet iaan un ko unin ad maroñ tõmak bwe Baibõl̦ eo ej jãn Anij. Ad kõm̦m̦ane men in enaaj kõm̦m̦an ad kõn̦aan riiti Naan in Anij aolep raan im jerbale naan in kakapilõk ko ie.​​—Hibru 4:⁠12.

WÃWEEN AN KAR KAJOOR AN ANIJ “KÕM̦AKŨT IM KAKÕNONOIK ARMEJ RO”

3. Ta mel̦el̦ein ñe ej ba bwe kajoor an Anij ear kõm̦akũt im kakõnonoik ri kanaan ro im ri jeje Baibõl̦ ro?

3 Ear bõk 1,610 iiõ ñan je Baibõl̦ eo. Kar je Baibõl̦ eo jãn iiõ eo 1513 m̦okta jãn Kũraij ñan iiõ eo 98 ãlikin Kũraij. “Jetõb Kwõjarjar [kajoor an Anij] ear kõm̦akũt im kakõnonoik” tarrin 40 em̦m̦aan ro ñan je Baibõl̦ eo. Jet iaaer rar ri kanaan ro im kajoor an Anij ear bar kõm̦akũt im kakõnonoik er. (Riit 2 Piter 1:​20, 21, UBS.) Men in ej mel̦el̦ein bwe Anij ear kõjerbal kajoor eo an ñan lujur im tõl ri kanaan ro im ri jeje Baibõl̦ ro. Kõn men in, rein rar jab je l̦õmn̦ak ko aer make ak rar je l̦õmn̦ak ko an Anij. Jet iien ri kanaan rein im ri jeje Baibõl̦ rein rar jab mel̦el̦e men ko rar kanaan kaki ak men ko rar jei. (Daniel 12:​8, 9) Innem, em̦ool bwe aolep jeje ko ilo Baibõl̦ rej letok in Anij im mel̦el̦e ko ie rar jab itok jãn armej.​—2 Timote 3:​16, UBS.

4-6. Ewi wãween an kar Jeova kõm̦m̦an bwe ri jeje Baibõl̦ ro ren jel̦ã ta ko ren jei? Jouj im kwal̦o̦k juon waanjoñak.

4 Ewi wãween an kar Anij kõjerbal kajoor eo an ñan kõm̦m̦an bwe ri jeje Baibõl̦ ro ren jel̦ã ta ko ren je? Ear ke kwal̦o̦k ñan rein ta ko ren je naan kõn naan? Ak ear ke kwal̦o̦k wõt ñan er l̦õmn̦ak ko im mel̦el̦e ko me remaroñ je ilo naan ko aer make? Eokwe l̦õmn̦ak m̦õk kõn wãween an juon bo̦o̦j in juon peejnej jeje lõta. El̦aññe ekõn̦aan kõjerbal jet naan me rejejjet, bo̦o̦j in enaaj make je lõta eo. Ak emaroñ kõjerbal juon an ri jerbal ñan jeje im ej kwal̦o̦k ñan ri jerbal in ta naan ko en jei. Ãlikin an dedel̦o̦k an ri jerbal eo je lõta eo, bo̦o̦j eo ej jaini etan. Ak jet iien, bo̦o̦j in emaroñ kwal̦o̦k wõt mel̦el̦e ko raorõk ñan ri jerbal eo im ri jerbal in ej je lõta eo ilo naan ko an make. Tokãlik, bo̦o̦j in ej riiti im etale lõta eo im lale ñe ewõr kajim̦we ko bwe ri jerbal eo en kajim̦weiki. Ñe eddedel̦o̦k lõta eo, bo̦o̦j eo ej jaini etan. Innem armej eo me enaaj bõk lõta in enaaj watõke lõta eo bwe ej jãn bo̦o̦j eo im ejjab jãn ri jerbal eo.

5 Ãindeinl̦o̦k wõt, ewõr jet naan ilo Baibõl̦ me Anij make ear jei. (Exodus 31:​18) Bareinwõt, ke Jeova ear kõn̦aan kõjerbal jet naan me rejejjet, ear jiroñ ri jeje ro ta naan ko ren kõjerbali. Ñan waanjoñak, ilo Exodus 34:27 Jeova ear ba ñan Moses: “Kwõn jeje naan kein, bwe ekkar ñan naan kein, em̦õj Aõ kõm̦m̦an bujen ippam̦, im ippãn Israel.” Bareinwõt, Jeova ear jiroñ ri kanaan Jeremaia: “Kwõn je ilo juon bok naan ko otemjej Iar kõnono ñan eok.”​—Jeremaia 30:⁠2.

6 Anij ear jab kwal̦o̦k wõt ñan ri jeje Baibõl̦ ro ta naan ko ren kõjerbali. Enañin aolep iien Anij ear kõm̦m̦an bwe ren jel̦ã kõn l̦õmn̦ak ko an im ear kõtl̦o̦k bwe ren jei ilo naan ko aer make. Ekklisiastis 12:10 ej ba: “Ri Kaki eo ear pukot bwe en lo naan ko rem̦m̦an, im ko em̦õj jeje jim̦we, aet, naan ko re m̦ool wõt.” Bareinwõt, Luk ear ‘kanooj etale men kein jãn jinoier, ear l̦õmn̦ak em̦m̦an ñe enaaj jei im kõlaajraki.’ (Luk 1:​3, UBS) Anij ear kõjerbal kajoor eo an ñan kõjparok bwe armej ro rejjab weeppãn ren jab ukot mel̦el̦e ko ilo ennaan eo an.

7. Ilo an kar Anij kõjerbal armej ñan je Baibõl̦ eo, men in ej kalikkar an lukkuun mãlõtlõt. Etke?

7 Ilo an kar Anij kõjerbal armej ñan je Baibõl̦ eo, men in ej kalikkar an lukkuun mãlõtlõt. Naan ko rej jipañ kõj ñan mel̦el̦e im jel̦ã kõn juon men. Bareinwõt, mel̦el̦e ko ie remaroñ kõm̦m̦an ad bõk elõñ kain eñjake ko. Ta el̦aññe Jeova ear kõjerbal enjel̦ ro ñan je Baibõl̦ eo? Enjel̦ ro renaaj ke maroñ kwal̦o̦k kõn eñjake ko an armej ãinwõt mijak, bũrom̦õj, im ebbeer? Anij ear kõtl̦o̦k bwe armej ro rejjab weeppãn ren je ennaan eo an ilo naan ko aer make, eñin unin naan in Anij ej tõpar bũruod.

UN KO ÑAN AD TOMAK BWE BAIBÕL̦ EO EJ JÃN ANIJ

8. Etke jemaroñ ba bwe Baibõl̦ eo ejjab ãinwõt bok ko jet an kabuñ ko?

8 Elõñ un ko unin ad tõmak bwe Baibõl̦ eo ej jãn Anij. Baibõl̦ eo ejjab ãinwõt bok ko jet an kabuñ ko kõnke ej jipañ kõj ñan jel̦ã kõn Anij eo em̦ool. Ñan waanjoñak, bok ko an kabuñ in Hindu ej kwal̦o̦k kõn kwõjkwõj ko aer, katak ko aer, ino̦ñ ko aer, im kien ko aer make kõn men ko rejim̦we. Bok ko an kabuñ in Budda rej kõmel̦el̦e kõn kien ko aer ñan ro rej jerbal ilo im̦õn kabuñ ko aer. Rej bar kõmel̦el̦e kõn tõmak im katak ko an Budda. Ilo katak ko an, Budda ear jab ba bwe e juon anij im jidik wõt men ko ear ba kõn Anij. Bok ko an juon kabuñ ej itok jãn China etan Confucianism ej kwal̦o̦k kõn men ko rar wal̦o̦k jem̦aan. Rej bar kwal̦o̦k kõn kien ko aer kõn men ko rejim̦we, anijnij, im al ko. Bareinwõt, ewõr juon bok an kabuñ eo etan Islam im ej kõmel̦el̦e bwe ewõr juon wõt Anij im ejel̦ã kõn men ko renaaj wal̦o̦k ilju im jekl̦aj. Bõtab, ejjab kwal̦o̦k kõn ãt in Jeova, eo ej etan Anij me elõñ to̦ujin alen an wal̦o̦k ilo Baibõl̦ eo.

9, 10. Ta ko jemaroñ katak kõn Anij ilo Baibõl̦ eo?

9 Enañin aolep bok ko an kabuñ ko rejjab lukkuun kwal̦o̦k kõn Anij. Bõtab, Baibõl̦ eo ej jipañ kõj ñan jel̦ã kõn Jeova Anij im aolep men ko ej kõm̦m̦ani. Ej bar jipañ kõj ñan jel̦ã kain Anij rot Jeova. Baibõl̦ ej ba bwe Jeova ej juon Anij ekajoor otem kajoor, ewõr ippãn ekajet jim̦we im mãlõtlõt. Bareinwõt, ej ba bwe Anij ej yokwe kõj. (Riit Jon 3:16; 1 Jon 4:​19, UBS.) Ebar wõr men ko jet Baibõl̦ ej kwal̦o̦k ñan kõj. Ej ba bwe “Anij e jab l̦õmn̦ak kõn okõtan armej, a ilo aelõñ otemjej eo ej mijak E, im jerbale kwõjarjar, ej kabuñbũruon.” (Jerbal 10:​34, 35) Kõnke em̦õj ukote Baibõl̦ eo ñan elõñ kajin ko, men in ej kalikkar bwe Anij ejjab kalijekl̦o̦k. Ro el̦ap aer jel̦ã kõn kajin ko rej ba bwe ewõr 6,700 kajin ko ipel̦aakin lal̦. Em̦õj ukote aolepen ak jet bok ko ilo Baibõl̦ eo ilo elõñl̦o̦k jãn 2,400 kajin ko. Kõn men in, enañin aolep armej ipel̦aakin lal̦ in remaroñ riit jet bok ko ilo Baibõl̦ eo kõnke ewõr ilo kajin ko aer.

10 Jijej ear ba: “Jema ej jerbal ñan iien in, im Ña Ij jerbal.” (Jon 5:​17) Jeova ej Anij “jãn indeeo ñan indeeo.” Innem, baj l̦õmn̦ak m̦õk kõn aolep men ko ear kõm̦m̦ani. (Sam 90:⁠2) Baibõl̦ eo wõt ej kwal̦o̦k ñan kõj men ko Anij ear kõm̦m̦ani ilo iien ko etto im men ko ej kõm̦m̦ani kiiõ kab men ko enaaj kõm̦m̦ani ilju im jekl̦aj. Bareinwõt, ej katakin kõj kõn men ko me rej kabuñbũruon Anij im men ko me rejjab kabuñbũruon. Ej bar katakin kõj kõn wãween jemaroñ epaakel̦o̦k Anij. (Jemes 4:⁠8) Jen jab kõtl̦o̦k bwe men ko jej kõn̦aan ak inepata ko ad ren kõm̦m̦an ad ilo̦k jãn Jeova.

11. Ta naan in kakapilõk ko rem̦m̦an jej loi ilo Baibõl̦?

11 Elukkuun alikkar bwe mel̦el̦e ko ilo Baibõl̦ rej itok jãn juon eo im el̦aptata an mãlõtlõt. Eñin ej juon iaan un ko unin ad maroñ tõmak bwe Baibõl̦ eo ej jãn Anij. Ri kanaan Aiseia ear kajjitõk ippãn armej ro ilo raan ko an: “Ewõr ke emaroñ jiroñ Irooj kõn ta ko en kõm̦m̦ani? Wõn emaroñ katakini ak kapilõke?” (Aiseia 40:​13, UBS) Tokãlik, rijjelõk Paul ear bar kwal̦o̦k juon kajjitõk ãinl̦o̦k wõt in. Ear ba: “Bwe wõn ear jel̦ã l̦ol̦ãtãt an Irooj, bwe en katakin E?” (1 Korint 2:​16) Uwaak eo an kajjitõk kein ej bwe ejjel̦o̦k en emaroñ katakini Jeova. Etke? Ej kõnke ejjel̦o̦k en el̦apl̦o̦k an jel̦ã jãn Jeova. Eñin unin aolep iien jej lo tõprak ñe jej l̦oore naan in kakapilõk ko ilo Baibõl̦ kõn jerbal, mour in m̦are, ajri, menin kam̦õn̦õn̦õ ko, kõnono m̦ool, ta eo ejim̦we im bõd, kab wõn ro jej kããlõt ñan m̦õttaik er. Jej lo tõprak jãn naan in kakapilõk ko ilo Baibõl̦ eo kõnke aoleper im jim̦we. Bõtab, naan in kakapilõk ko an armej ro ejjab aolep iien jej lo tõprak ie kõnke ewõr joñan an armej mãlõtlõt. (Jeremaia 10:​23) Ekkã an armej ro kajim̦we ak kakõm̦anm̦anl̦o̦k naan in kakapilõk ko aer ñe rej kile bwe rebõd. Baibõl̦ eo ej ba bwe edik tokjãn naan in kakapilõk ko an armej.​—Sam 94:​11, UBS.

12. Ewi wãween an kar armej ro kajjioñ in ko̦kkure Baibõl̦ eo?

12 Men ko rar wal̦o̦k ilo iien ko etto rej kwal̦o̦k bar juon un ñan ad tõmak bwe Baibõl̦ eo ej jãn Anij eo em̦ool. Elõñ armej ilo iien ko etto rar kajjioñ in ko̦kkure Baibõl̦ eo. Ilo iiõ eo 168 m̦okta jãn Kũraij, kiiñ eo an aelõñ in Siria etan Antiochus Kein Kaemãn ear kakien armej ro ñan pukote aolep bok ko ilo Baibõl̦ kõn Kien eo bwe ren tili. Ilo iiõ eo 303, irooj eo an Rom etan Diocletian ear kakien bwe ren ko̦kkure aolep jikin kweilo̦k ko an Kũrjin ro im tile Baibõl̦ ko aer. Men in ear wõnm̦aanl̦o̦k im wal̦o̦k ium̦win joñoul iiõ. Bareinwõt, ium̦win elõñ buki iiõ ko, ri tõl ro rel̦l̦ap an kabuñ in Katlik rar kate er ñan kabõjrak an armej ukote Baibõl̦ eo ñan elõñ kajin ko. Etke? Ej kõnke ri tõl rein rar jab kõn̦aan bwe armej ro ren jel̦ã kobban Baibõl̦ eo. Meñe Setan kab armej ro im rar rejetake rar kajjioñ in ko̦kkure Baibõl̦ eo ak rar jab lo tõprak kõnke ñan rainin ewõr wõt ippãd bok in. Jeova ear jab kõtl̦o̦k bwe jabdewõt en ko̦kkure menin lel̦o̦k in an ñan armej.

UN KO UNIN AN ELÕÑ TÕMAK

13. Ta jet iaan un ko unin ad maroñ tõmak bwe Baibõl̦ eo ej jãn Anij?

13 Elõñ un ko jet unin ad maroñ tõmak bwe Baibõl̦ eo ej jãn Anij. Ta un kein? Katak ko ilo Baibõl̦ rejjab idaaptõk ippãn doon, katak ko kõn science rej errã ippãn, kanaan ko ie rar jejjet kitieer, im ri jeje ro an bok in rar kwal̦o̦k m̦ool aolep iien. Bareinwõt, Baibõl̦ eo emaroñ ukot mour ko an armej. Im bwebwenato ko ilo Baibõl̦ me rar wal̦o̦k ilo iien ko etto rejim̦we im rem̦ool. Baibõl̦ eo ej bar kwal̦o̦k uwaak ko rem̦m̦an ñan kajjitõk ko rej wal̦o̦k ilo pãrokõrããp 1. Jen kiiõ etale ta eo ear jipañ jet armej ñan tõmak bwe Baibõl̦ eo ej jãn Anij.

14-16. (1) Ta eo ear jipañ jilu armej ñan tõmak bwe Baibõl̦ eo ej jãn Anij? (2) Ta jet iaan un ko rem̦m̦an ippam̦ ñan kwal̦o̦k naan kake ñan armej ro bwe ren tõmak bwe Baibõl̦ eo ej jãn Anij?

14 Anwar * (Lale kõmel̦el̦e eo itulal̦.) ear dik im rũttol̦o̦k ilo juon aelõñ me kabuñ in Muslim ej kabuñ eo el̦ap ie. Ke ear jokwe ilo Amedka, Ri Kõnnaan ro an Jeova rar kwal̦o̦k naan ilo m̦weo im̦õn. Anwar ej ba: ‘Ear jab em̦m̦an ippa kabuñ ko an Kũrjin ro kõnke elõñ men ko renana kabuñ kein rar kõm̦m̦ani ilo iien ko etto. Bõtab kõnke em̦m̦an ippa katak kõn men ko rekããl, iar pepe in katak Baibõl̦.’ Ak ejjabto tokãlik, Anwar ear jepl̦aak ñan aelõñ eo an im ear jab maroñ tõpar Ri Kõnnaan ro an Jeova. Elõñ iiõ ko tokãlik, ear em̦m̦akũtl̦o̦k ñan Europe im ear bar jino katak Baibõl̦. Tokãlik ear ba: ‘Iar jino tõmak bwe Baibõl̦ eo ej jãn Anij kõnke kanaan ko ie rar jejjet kitieer im juon wõt an unin tõl jãn jinoin ñan jem̦l̦o̦kin. Kab katak ko ie rejjab idaaptõk ippãn doon im ri karejar ro an Jeova rej yokwe doon.’ Anwar ear peptaij ilo iiõ eo 1998.

15 Asha, juon leddik 16 an iiõ ear dik im rũttol̦o̦k ilo juon baam̦le me ear kajoor ilo kabuñ in Hindu. Leddik in ej ba: ‘Iar jar wõt ilo iien ko iar etal ñan tampel̦ eo im ilo iien ko iar iioon apañ ko. Bõtab, ilo iien ko ear ejjel̦o̦k aõ apañ, iar jab l̦õmn̦ak kõn Anij. Innem, juon raan Ri Kõnnaan ro an Jeova rar itok ñan m̦weo im̦õ im jãn iien in ear lukkuun oktak mour eo aõ.’ Asha ear maroñ jel̦ã kajjien Anij epaake kõnke ear katak Baibõl̦. Ta eo ear jipañ e ñan tõmak bwe Baibõl̦ eo ej jãn Anij? Leddik in ej ba: ‘Baibõl̦ eo ear uwaaki aolep kajjitõk ko aõ. Ear jipañ eõ bwe en wõr aõ tõmak meñe iar jab etal ñan juon tampel̦ im buñpedo ñan juon ekjab.’

16 Paula ear dik im rũttol̦o̦k ilo juon baam̦le me rar Katlik. Ak ke ear juon jiroñ, ear jab lukkuun tõmak bwe ewõr juon Anij. Innem, juon men ear wal̦o̦k. Paula ej ba: ‘Iar iioon juon m̦õtta me elõñ allõñ in aõ kar jab loe. Ilo kar tõre eo, elõñ armej rar kaitok bõraer im kõjerbal uno ko rekajoor. Bõtab eo m̦õtta ear oktak jãn ro jet. Ear jol̦o̦k kwõdeak eo an, ear m̦wijbare bõran, im ear lukkuun m̦õn̦õn̦õ. Kõn men in iar kajjitõk ippãn ear pãd ia im etke eoktak. Ear ba bwe ear katak Baibõl̦ ippãn Ri Kõnnaan ro an Jeova, innem ear kwal̦o̦k naan ippa.’ Kõnke Paula ear lo wãween an kar m̦ool eo ilo Baibõl̦ ukote mour eo an eo m̦õttan, ear jino itoklimo ilo ennaan eo ilo Baibõl̦. Innem ear jino tõmak bwe Baibõl̦ eo ej jãn Anij.

“AM̦ IN NAAN E LAMP ÑAN NEIÕ”

17. Ta tokjãn eo ñe kwõj riiti Baibõl̦ eo aolep raan im kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kake?

17 Baibõl̦ eo ej juon menin letok ekanooj em̦m̦an me Jeova ear letok ñan kõj ikijjeen an kar kõjerbal kajoor eo an. Kwõn m̦õn̦õn̦õ in riiti aolep raan, innem enaaj l̦apl̦o̦k am̦ kaorõk Baibõl̦ eo im yokwe Anij. (Sam 1:​1, 2) Kajjojo iien kwõj riit Baibõl̦, kwõn jar m̦okta im kajjitõk ippãn Anij bwe en lewõj kajoor eo an bwe kwõn maroñ mel̦el̦e eoon ko kwõj riiti. (Luk 11:​13) L̦õmn̦ak ko an Anij repãd ilo Baibõl̦ eo. Ñe kwõj kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kõn mel̦el̦ein eoon ko, kwõnaaj maroñ kõm̦m̦an bwe l̦õmn̦ak ko am̦ ren errã ippãn l̦õmn̦ak ko an Anij.

18. Etke kokõn̦aan wõnm̦aanl̦o̦k wõt im katak jãn Baibõl̦ eo?

18 Ke kwõj kal̦apl̦o̦k am̦ katak kõn m̦ool eo ilo Baibõl̦, eokwe kwõn kajjioñ in jerbali. (Riit Sam 119:105.) Am̦ riiti Baibõl̦ eo ej ãinwõt ñe kwõj kallimjeke eok ilo juon kilaaj. Innem, el̦aññe kwõj kile bwe kwõj aikuj kõm̦m̦an oktak ko, eokwe kwõn kõm̦m̦an oktak. (Jemes 1:​23-25, UBS) Naan in Anij ej ãinwõt juon jãje. Kwõmaroñ kõjerbale ñan jojomare tõmak eo am̦. Kwõmaroñ bar kõjerbale ñan jol̦o̦k katak ko reriab jãn bũruon armej ro ettã bũrueer. (Epesõs 6:​17, UBS) Ñe kwõj kõjerbale Baibõl̦ eo, kwõn kwal̦o̦k am̦ kam̦m̦oolol bwe kajoor an Anij ear “kõm̦akũt im kakõnonoik” ri jeje Baibõl̦ ro ekoba ro rar ri kanaan.

[Kamelele eo itulal]

^ Em̦õj ukot ãt ko etan armej rein.

[Kajitõk ko ñan katak]

[Pija ilo peij 32]

Riiti Baibõl̦ eo aolep raan, innem enaaj l̦apl̦o̦k am̦ yokwe Eo ear letoke

[Pija ilo peij 29]

Eo im ej jaini lõta eo ej an lõta eo