1. Icinyi cakaitisa kuti Khaini ateme civaringo cakashata, zve ngowapi wakazova muviyo?

KHAINI wainga no civaringo cinosisira kuti ateme: co kujibata pa mazwiro ake akashata, wova no muviyo jakanaka, kana kutendera kutungamirihwa ndiona, wova no muviyo jakashata. Bhaibheri rinotibvunja kuti Khaini wakatema civaringo cakashata. Civaringo cake cakamuitisa kuti auraye Abheri hama yake no kuphwanya ushamwari hwake no Musiki wake.—Genesi 4:3-16.

2. Ngenyi zvinosisira kutema zvivaringo zvaushoni?

² Mu njira yakafanana, tese tinodikana kukheta no kutema zvivaringo mu upenyu. Zvivaringo zvimweni i zvikuru zve zvimweni i zvidoko. Asi, zvivaringo zvizinji zvinopsasa maningi upenyu hwedu. Potinotema zvivaringo zvaushoni, tinozova no zvineso zvishoma, tovazve no upenyu hwo runyararo. Asi potinotema zvivaringo zvakashata, upenyu hwedu  hungazara ngo zvineso no kusuruvara.—Mazwi Akangwara 14:8.

3. (a) Kuti titeme zvivaringo zvo ungwaru, tinodikna kuva no gonda renyi? (b) Ticazodavira mubvunjo japi?

³ Zvicinyi zvinozotibesera kuti titeme zvivaringo ngo ungwaru? Tinodikana kugonda Mwari, tothemba kuti iyena anoda kutibesera zve anozotipa ungwaru hwotinoda kuti titeme zvivaringo zvaushoni. Tinodikanazve kugonda Soko rake, tothemba mazano ake. (Verenganyi Jakobo 1:5-8.) Potinokhwedera kuna Jehovha no kudisisa Soko rake, zvinotibesera kuthemba kuti iyena anoziva zvinotibesa. Tikadaro, tinozopsaka zvinonanga Soko rake ticito tatema zvivaringo. Waro tingaitisa kudini nane kukwanisa kwedu kutema zvivaringo zvaushoni? Zve tinodikana kucinja zvivaringo zvotinotema here?

4. Adhamu wakatema civaringo capi, zve ngowapi wakava muviyo?

⁴ Vandhu vaidikana kutema zvivaringo zvinosisira kubvira povakandhosikwa. Adhamu, mundhu wo kutanga, waidikana kutema civaringo cokuti waizopurukira Musiki wake, Jehovha, kana waizopurukira mukaji wake, Evha. Adhamu wakakheta kupurukira Evha, wakazomuitaya kuti ateme civaringo cakashatisisa. Inga muviyo, Jehovha wakamugogomera mu munda wo Edheni, zve wakazofa pa kufamba ko nguva. Na itusuvo tiri kutambujikavo ngo muviyo wo civaringo cakashata ca Adhamu.

5. Mutoro wo kutema zvivaringo, tinodikana kuuvona kudini?

⁵ Vamweni vanorangarira kuti upenyu hwaizova hwakareruka kudari Adhamu na Evha no vainga vacina dikano yo kutema zvivaringo. Kangaije munotorangariravo kudaro. Asi zvakanaka kuziva kuti Jehovha aazivi kusika vandhu inga mucini, ucikakwanisi kurangarija kana kukheta. Iyena wakatipa Soko rake, rinotijijisa matemero otingaita zvivaringo zvo ungwaru. Jehovha anoda kuti titeme zvivaringo, zve kukwanisa kwedu kutema zvivaringo kunotibesera. Rangariranyi ngo muezaniso jinotevera.

6, 7. I civaringo capi caidikana kutemwa ngo vaIziraeri, zve ngenyi zvaivanesa kucitema? (Vonanyi pikica yo kutanga.)

⁶ VaIziraeri povairaramira mu Nyika yo Cipikihwa, vaidikana kukheta kunamata Jehovha kana kushandira zvimwari zvimweni. (Verenganyi Joxwa 24:15.) Izvo zvaivoneka inga civaringo cakareruka. Asi, kukheta kwavo kwaizovaviisira uhomi kana rufu. Pa mukuvo wo Vatongi, vaIziraeri vakaramba vacindokheta zvakashata. Ivona vakaregera kunamata Jehovha, votanga kunamata zvimwari zvo kunyepa. (Vatongi 2:3, 11-23) Pa mukuvo wo muphorofita Erija, vandhu va Mwari vaidikanazve kutema civaringo cokuti vaizoshandira Jehovha kana cimwari co kunyepa, Bhaari. (1 Majimambo 18:21) Izvo zvingavoneka kuti zvaireruka kukheta ngokuti kushandira Jehovha kwakandonaka  mukuvo wese. Mundhu wakangwara aacaizoda kushandira cimwari cicina upenyu. Asi vandhu avacaikwanisa kutema civaringo. Bhaibheri rinonanga kuti vaIziraeri ‘vaithobinya ngo murenje muviri.’ Erija wakavangisa vandhu ngo ungwaru kuti vanamate Mwari wokadi-kadi, Jehovha.

⁷ Ngenyi vaIziraeri avo vainesehwa ngo kutema zvivaringo zvo ungwaru? Cokutanga, avacaigonda Jehova zve vakaramba kumupurukira. Avacaithemba Jehovha, zve avacaipeja nguva vacijija ngo pamusoro pake no ungwaru hwake. No vaizviita, zvovaijija zvaizovabesera kuti vateme zvivaringo zvo ungwaru. (Nduyo 25:12) Cocipiri, vaIziraeri vaikwevejehwa ngo vandhu vo majinja amweni. Vandhu vo nyikanja avo vaikwevejera murangariro jo vaIziraeri no kutovatemera zvivaringo. Inga muviyo, vaIziraeri vakatanga kutevera vonyikanjevo no kunamata zvimwari zvavo zvo kunyepa. Izvo ndi zviro zvokuti Jehovha waindovabata njeve ko makore akawanda.—Exodo 23:2.

8. Cijijo capi cinosisira cotinojija ngo vaIziraeri?

⁸ Muezaniso wo vaIziraeri unotijijisa kuti kudari ticida kutema zvivaringo zvo ungwaru, tinodikana kushandisa Soko ra Mwari. VaGalàsia 6:5 inoticeuja kuti mundhu umwe na umwe anozvidavirira ngo zvaanokheta. Zvakajeka kuti atidikani kupa mundhu umwenivo mutoro wo kutitemera zvivaringo. Asi mumwe na umwe wedu anodikana kuziva zvinonanga Mwari kuti zvakanaka, wokheta kuzviita.

9. Ngenyi ngo zvongozi kusiya vamweni kuti vatitemere zvivaringo?

⁹ Zvingaitika here, vamweni kutitemera zvivaringo zvedu? Hina, kudari tikaita zvakashata ngo kuvangirijwa ndivona. (Mazwi Akangwara 1:10, 15) Izvo, zvino ngozi. Mutoro wedu ngo wokuteveja hana yedu yakarovejwa ngo Bhaibheri. Kudari tikatendera kuti vamweni vatitemere zvivaringo, tinonga taakutevera ivona. Kukheta uko kunoendesa ku ngozi.

10. Pauro wakapa ngwajo yapi ku maKristu o ku Garatia?

¹⁰ Mupostori Pauro wakangwaja makristu o ku Garatia kuti atame kutendera vamweni vavatemere zvivaringo zvo mundhu ega. (Verenganyi VaGalàsia 4:17.) Hama jimweni jo Garatia jaieja kutemera vamweni zvivaringo mu ungano. Ngocapi caenga cido cajo? Vanarume vo umbau avo vaida kuti hama javo jitevere ivona, kusiyapo vapostori. Avacaijidodokesa, zve avacaireremeja citendehwa co hama javo co kutema jega zvivaringo.

11. Tingabesera kudini vamweni pavanonga vecida kutema zvivaringo?

¹¹ Tese tino zvotinojija ngo muezaniso wakanaka wo mupostori Pauro. Iyena waiziva kuti hama jake jaenga no citendehwa co kutema zvivaringo zvajo joga, zve iyena  waireremeja citendehwa condhoco. (Verenganyi 2 VaKorinto 1:24.) Nyamasi uno, vakuru vo ungano vangatevejera muezaniso uu povanopa mbhangiro ngo pamusoro po shwiro jinobatanija kukheta ko mundhu ega. Ivona vanodakara ngo kubhuira hama no hambzaji javo masoko akacijikira mu Soko ra Mwari. Asi vakuru vo ungano vanongwarira kuti muKristu umwe na umwe ajitemere zvivaringo zvo mundhu ega ngokuti anozorarama no muviyo wazvo. Apa pana cijijo cinosisira: Tinobesera vamweni kuzwisisa mbhangiro yo Bhaibheri inoshanda pa mugariro javo. Asi, hama no hambzaji jedu jina citendehwa no mutoro wo kutema zvivaringo zvajo joga. Pojinojitemera zvivaringo zvo ungwaru, jinobesereka. Zvakajeka kuti atidikani kurangarira kuti tino mutemo wo kutemera zvivaringo hama no hambzaji jedu kuti itanyi cakati.

12, 13. Ngenyi zvinoviisa ngozi kutema zvivaringo no takanyangajwa kana takavora mwoyo?

¹² Nyamasi uno, vandhu vazinji vanoteveja mwoyo wavo povanotema zvivaringo. Asi izvo zvingava no ngozi. Bhaibheri rinotingwaja kuti zvivaringo zvedu zvitame kucijikira pa mwoyo wedu ucizivi kukwana, kana mazwiro edu. (Mazwi Akangwara 28:26) Atingagondi mwoyo wedu ngokuti “Mwoyo unocengeja kupinda bzese, wakaxata kamare.” (Jeremia 17:9) Mu Bhaibheri muna muezaniso jakawanda jinotatija muviyo jinosuruvarisa jo kuthemba mwoyo ucizivi kukwana. (1 Majimambo 11:9; Jeremia 3:17; 13:10) Waro, ngozvapi zvingaitika kudari tikateveja mwoyo wedu potinotema zvivaringo?

¹³ Jehovha wakatibvunja kuti tinodikana kumuda ngo mwoyo wedu wese no kuda  mudoni wedu inga zvotinojiita. (Mateu 22:37-39) Asi tinodikana kungwarira. Vhesi jiri pa ndima yaperari jinotatija kuti zvinoviisa ngozi kutendera mazwiro atungamirire murangariro no zviito zvedu. Inga muezaniso, zvinonesa ku mundhu wakanyangajwa kuti ateme zvivaringo zvaushoni. (Mazwi Akangwara 14:17; 29:22) Zvinonesazve ku mundhu wakavora mwoyo kuti akhete ngo ungwaru. (Bziverengo 32:6-12; Mazwi Akangwara 24:10) Tinodikana kutendera kuti mutemo wa Mwari utungamirire murangariro jedu. Potinotema zvivaringo zvinosisira, atidikani kutendera mazwiro edu atungamirire zvotinoita.

14. Tinozvizivisa kudini kuti zvakanaka kucinja zvivaringo zvimweni?

¹⁴ Tinodikana kutema zvivaringo zvo ungwaru. Asi, mundhu wakangwara anoziva kuti pa kufamba ko mukuvo angadikana kupopora civaringo caakatema zve kangaije kutocicinja. Jehovha Mwari wakatigajira muezaniso wakakwana. Vonanyi basi zvaakaita ku vaNinivha mu njiku ja Jona: ‘Mwari wo cokwadi wakavona zviito zvavo, kuti vainga vatendeuka pa njira yavo yakashata; ngo kudaro Mwari wo cokwadi wakazvidemba ngo pamusoro po dambujiko raiinga ananga kuti waizovaviisira; wotama kuriviisa.’ (Jona 3:10, Shanduro yeNyika Itsva) Jehovha paakavona kuti vaNinivha vacinja zviito zvavo, zve varegera kuita zvakashata, wakacinja civaringo cake. Izvi zvakatatija kuti Jehovha wakapfava, anojidodokesa zve anozwira pena. Mukusiyana no vandhu vazinji, Jehovha aatemi zvivaringo zvicizivi kurangarihwa, nee aatemi zvivaringo naakanyangajwa.

15. Ngenyi tingadikana kucinja civaringo?

¹⁵ Nguva jimweni, ngo ndava yo kucinja ko mugariro, zvingadikana kuti ticinje kana haiwa zvivaringo zvotakatema. Rangarijanyi kuti Jehovha nguva jimweni wakacinja zvivaringo zvake. (1 Majimambo 21:20, 21, 27-29; 2 Majimambo 20:1-5) Nguva imweni yotingacinja civaringo ingava potinonozwa masoko mapsa. Rangarinyi ngo pamusoro po muezaniso wa Mambo Dhavhidhi. Akacijikira pa masoko akashata aakabvunjwa, wakatema civaringo ngo pamusoro pa Mefibhosheti muzukuru wa Sauri. Paakazozwa masoko okadi, wakacinja civaringo cake. (2 Samueli 19:25-30) Pa kufamba ko nguva, zvaizova zvo ungwaru kotiri kuti tiitevo zvondhozvo.

16. (a) I mazano api anobesera pa kutema zvivaringo? (b) Ngenyi tinodikana kupoporazve zvivaringo zvokare, zve tingazviitisa kudini?

¹⁶ Bhaibheri rinonanga kuti patinotema zvivaringo zvinosisira, atidikani kutema ngo kukasika. (Mazwi Akangwara 21:5) Tinodikana kutora mukuvo kuti tirangarijisise zvese zvinobatanijwa pa civaringoco,  kuitira kuti tikwanise kuzocitema ngo ungwaru. (1 VaTesalònika 5:21) Musoro wo mbhuri ucito watema civaringo cokuti toitenyi, unodikana kupsakisira mu Matahwa no mu mabhuku o sangano. Zvaushonizve kupurukira mazano kana mavonero o vamweni vari pa mbhuripo. Ceujanyi kuti Mwari wakangwaja Abhirahama kuti apurukire mukaji wake. (Genesi 21:9-12) Vakuru vo ungano vanodikanavo kupeja mukuvo vacipsakisisa. Kudari wakawana ndhungamiriro imbza, jinokumbira kuti vacinje civaringo cavanonga vatema, vanocinja vacikathyi kuzoreruswa ngo vamweni. Vakuru vakapfava no kujidodokesa vanodikana kuva vakanasiririka kuti vacinje marangaririro no zvivaringo zvavo pozvinodikana. Zve zvakanaka kotiri tese kuti titevejere muezaniso javo. Izvi zvinobesera ungano kuti ive no runyararo zve irambe yakabatana.—Maitiro o Vapostori 6:1-4.

17. Icinyi cinotibesera kuti tibudirire pa kutema zvivaringo?

¹⁷ Zvivaringo zvimweni zvinozova zvinosisira maningi kupinda zvimweni. Inga muezaniso, kutema civaringo co kucadha, kana co kukheta wo kucadha naye cakakura maningi. Civaringo cimweni cikuru ngo co kusana mukuvo watingatanga ndiwona basa ro mu nguva yakazara. Ticito tatema zvivaringo zvinosisira inga ici, tinodikana kurangarijisisa ngo mugarirowo no kukumbira besero ra Jehovha. Izvi zvingatora mukuvo, asi kudari tinoda kutema zvivaringo zvo ungwaru, tinodikana kugonda Jehovha, kupurukira ndhungamiriro jake no kujiteveja. (Mazwi Akangwara 1:6) Jehovha wakatipa mazano akanakisisa ari mu Soko rake. Ngokudaro, zvinosisira maningi kuti tipsakisise, no kuita mukumbiro kuti Jehovha atitungamirire. Iyena anotipa mugariro jotinoda kuti titeme civaringo mu kuzwirana no kuda kwake. Ticito tatema zvivaringo zvinosisira, nguva jese tinodikana kujibvunjisa kudari: ‘Civaringo ici cinozotatija kuti ndinoda Jehovha here? Cinozoviisa mudakaro no runyararo pa mbhuri yangu here? Zve cinozotatija kuti ndinosengerera zve ndakanaka mwoyo here?’

18. Ngenyi Jehovha anovetera kuti titeme toga zvivaringo zvedu?

¹⁸ Jehovha aativangiriji kuti timude no kumushandira. Kunja kwa izvo, iyena wakatipa rusujunuko hwo kujikhetera kuti tikhete tega. Iyena anoreremeja mutoro wedu no citendehwa cedu co kukheta kuti tinozomushandira kana haiwa. (Joxwa 24:15; Mucumaeri 5:4) Asi anovetera kuti tiite zvotakatema no takacijikira mu Soko rake. Potinogonda ndhungamiriro ja Jehovha, toshandisa zviambi zvaakatipa, tinozotema zvivaringo zvo ungwaru. Zve tinozotatija kuti takaima kana kuvanga mu makwanja edu ese.—Jakobo 1:5-8; 4:8.