1. Tino cokwadi cenyi?

 INGA vashandiri va Jehovha, tinoziva kuti iyena anotida maningi nokutizve anoda kuti tive no upenyu hwaushoni. (Varoma 8:35-39) Tino cokwadi cokuti patinotevera ndhungamiro jo Bhaibheri zvinozotibesera. (Isaia 48:17, 18) Ngozvapi zvatingadikana kuita kudari tikasongana no zvineso zvokuti aticaizvivetera?

2. Ngozvapi zvineso zvatingasongana nazvo, zvingatiita kuti tijivhunjisenyi?

² Vashandiri vese va Jehovha vari kusongana no zvineso zvakasiyana-siyana. Inga muezaniso, umwe wo pa mbhuri angaita zviro zvinotinyangajisa. Tingaguma pakuva no zvineso zvo uhomi zvingatiita kuti titame kuita zvizinji pakushandira kwedu Jehovha. Tingatohwisana no ngozi jinoitika jega kana kuti tingatoteverehwa ngo ndava yo zviro zvatinotenda. Patinosongana no zvineso izvi tingatojivhunjisa kudari: ‘Ngenyi izvi zviri kundiitikira? Ndaita ciri cese cakashata? Izvi zvinokhombija kuti Jehovha aaripi kundikomborera?’ Makambojizwavo kudaro? Kudari ndizvona mucaremba. Vashandiri vakawanda va Jehovha vari kusonganavo no zvineso zvakawanda zvakadari inga izvi.—Nduyo 22:2, 3; Habakuki 1:2, 3.

3. Ngozvapi zvatinojija mu bhuku ra Nduyo 34:20?

³ Verenganyi Nduyo 34:20. Vonanyi zviro zviviri zvinosisira zvinonangwa pa nduyo iyi: Cokutanga, vandhu vakarurama vanohwisana no zvineso. Cocipiri, Jehovha anotiponesa pa zvineso zvedu zvese. Anotiponesesa kudini? Njira imwe yaanozviita ndiyona ngo yo kutibesera kuvona kuti upenyu mu nyika yatiri kuponari unonesa. Jehovha paanotigondesa kuti tinozova no mudakaro pa kumushandira, iyena aanangi kuti itusu atizovi no zvineso. (Isaia 66:14) Iyena anoda kuti tisotesese kumbeji kwedu  mukuvo wokuti tinozova no upenyu unodakajisa wo kuenda no kuenda. (2 Vakorinte 4:16-18) Patinonga tecivetera izvi iyena ari kuenderera mberi ecitibesera.—Macumbiro 3:22-24.

4. Ngozvapi zvatinozovona mu cijijo ici?

⁴ Ngatende tibhuisane kuti ngozvapi zvatinojija ngo pamusoro po vashandiri va Jehovha vakagondeka vo mu nguva jo kare no vo munguva jedu jino. Inga zvatinoziva, itusu tinozosongana no zvineso zvaticaivetera. Kudari tikathemba Jehovha iyena narini aazosiyi kutibesera. (Nduyo 55:23) Patinonga tecivona muezaniso umwe nga umwe ngatijivhunjise kudari: ‘Kudari nondainga pamugariro wakadari inga uwu ndaizoitenyi? Muezaniso iji jingavangisa kudini kuthemba kwangu Jehovha? Ngozvapi zvandajija zvandingashandisa mu upenyu hwangu?’

5. Ngozvapi zvineso zvakasongana na Jakobe ngo ndava ya Rabhani? (Vonanyi foto.)

⁵ Vashandiri va Jehovha vo mu nguva jo kare vakasongana no zvineso zvokuti avacaizvivetera. Vonanyi basi muezaniso wa Jakobe. Iyena wakavhunjwa ndi baba wake kuti aende kopsaka mukaji pa vana vaviri vokaji va Rabhani uwo wainga umwe wo ukama hwavo. Iyena wakavhunjwa kuti Jehovha waizomukomborera. (Genesi 28:1-4) Ngokudaro Jakobe wakaita zvaakavhunjwa. Iyena wakavha ku Khanani woenda kumuzi kwa Rabhani waingari no vana vaviri vokaji vaidanijwa kuti Reya na Rakeri. Jakobe wakada mwana wa Rabhani wo mudoko Rakeri, iyena wakatendera kumushandira ko makore anokwana kuita manomwe acito acadha naye. (Genesi 29:18) Asi zviro azvizivi kuitika munjira yaivetera Jakobe. Rabhani wakamucengeja woita kuti arovore mwana wo mukuru Reya. Rabhani wakatendera kuti Jakobe arovore Rakeri pasure pokupera sumana imwe, asi waizomurovora kudari akashandazve ko makore anokwana kuita manomwe. (Genesi 29:25-27) Rabhani aazivi kuva wakagondeka pa zviro zvavakapangana na Jakobe. Rabhani wakaenderera mberi eciita izvi ko makore anokwana kuita 20.—Genesi 31:41, 42.

6. Ngozvapi zvineso zvimweni zvaidikana kucungirihwa ndi Jakobe?

⁶ Jakobe wakasongana no zvineso zvimweni. Iyena wainga no mbhuri yakakura maningi, asi vana vake vainga vacikazwani. Ivona vakatotengesa hama yavo Josefa inga muranda. Vana vaviri va Jakobe, Simeyau na Revhi, vakaviisa zvineso ku mbhuri yavo no kushoresa zina ra Jehovha. Kusiyapo zvondhozvo, Rakeri mukaji waidiwa maningi ndi Jakobe wakafa paainga ecibara mwana wo cipiri. Cimwenizve, ngo ndava yo njara yainga yakakura maningi, Jakobe wakatodikana kuthutha kuti aende ku Ejipita paainga a harahwa.—Genesi 34:30; 35:16-19; 37:28; 45:9-11, 28.

7. Jehovha wakakhombijisa kudini kuti Jakobe wainga ecitendehwa ndiyena?

⁷ Pikija zvakadaro, Jakobe aazivi kuruza rutendo hwake kuna Jehovha no kuzvigondiso Zvake. Cimwenizve, Jehovha wakavonesa kuna Jakobe kuti iyena wainga ecitendehwa ndiyena. Inga muezaniso, pikija no kutama kugondeka kwa Rabhani Jehovha wakakomborera Jakobe kudivi ro kunyama. Amborangariranyi mudakaro wakava na Jakobe, Jehovha paakaita kuti iyena asonganezve no mwana wake Josefa uwo waairangarira kuti wainga akafa kare! Ushamwari wakavanga wainga na Jakobe na Jehovha, wakamubesera kuti iyena akwanise kubudirira pa zvineso zvaisongana nazvo. (Genesi 30:43; 32:9, 10; 46:28-30) Patinova no ushamwari wakavanga na Jehovha tinokwanisa kucungirira zvineso zvatinosongana nazvo zvotainga ticikaveteri.

8. Mambo Dhavhidhi vaida kuitenyi?

⁸ Mambo Dhavhidhi aacaidikana kuvetera  zvese zvaida pakushandira kwake Jehovha. Inga muezaniso, Dhavhidhi waida maningi kuvakira Jehovha themberi. Iyena wakavhunja muporofita Natani zvaidari kuita. Muporofita Natani wakamudavira kudari: “Itai bzo unoda mwoyo wako, ngokuti Mwari anewe.” (1 Kronike 17:1, 2) Pacina kukana-kana, magama aya akavangisa maningi Dhavhidhi. Kangaije iyena wakatotanga kuita urongwa kuitira basa iri rakakura.

9. Dhavhidhi wakaitenyi paakashira masoko aacaivetera?

⁹ Ngokukasika muporofita wa Jehovha wakaviya no masoko akashata. “Mu usikuhwo” Jehovha wakavhunja Natani kuti aende kovhunja Dhavhidhi kuti andiyepi waizondivakira themberi, kusiyapo zvonazvo ndi umwe wo vana vake. (1 Kronike 17:3, 4, 11, 12) Dhavhidhi wakaitenyi paakazwa masoko aya? Iyena wakacinja zvaiida kuita. Wakabatikana pakupsaka mare no zviro zvaidiwa kuti mwana wake Soromona azokwanise kuita basa iri.—1 Kronike 29:1-5.

10. Jehovha wakakomboreresa kudini Dhavhidhi?

¹⁰ Dhavhidhi paakapera kuvhunjwa kuti andiyepi waizovaka themberi kuitira Jehovha, ngo kukasika Jehovha wakaita citenderano na iyena. Jehovha wakagondesa Dhavhidhi kuti umwe wo mubarihwana wake waizotonga mbhera narini. (2 Samueli 7:16) Amborangariranyi Dhavhidhi mu nyika imbza ecidakara ngo kuziva kuti iyena ari kupona mu Umambo uri Kutongwa ngo umwe wo mubarihwana wake Jesu Kristu! Ciitiko ici, cinovonesa kuti pikija itusu atikwanisi kuita zviya zvataida kuitira Jehovha, iyena angatipa makomborero okuti itusu aticaimavetera.

11. Makristu o muzana ro kutanga akakomborereswa kudini pikija Umambo ucizivi kuviya pamukuvo wavaivetera? (Mabasa o Vapostori 6:7)

¹¹ Makristu o muzana ro kutanga akasongana no zvineso zvokuti acaivetera. Inga muezaniso, ivona vainga no cidaka-daka cokuviya ko Umambo hwa Mwari, asi avacaizviziva kuti izvi zvaizoitika rini. (Mabasa o Vapostori 1:6, 7) Waro ngozvapi zvavakaita? Ivona vakabatikana mu basa ro kucumaera. Masoko akanaka paicumaehwa mu ndau jakasiyana-siyana, ivona vaikwanisa kuvona kamare Jehovha ecikomborera kuvangisira kwavo.—Verenganyi Mabasa o Vapostori 6:7.

12. Ngozvapi zvakaithwa ngo Makristu o muzana ro kutanga ro makore pa mukuvo wo njara?

¹² Pakaguma mukuvo wo “kuti mu nyika yese maizova no njara.” (Mabasa o Vapostori 11:28) Njara iyi yakapsasavo Makristu o muzana ro kutanga. Mungakwanisa kurangarira ngo manera avakatambujika ngo kutama kwavo zvokuha? Pacina kukana-kana, musoro jo mbhuri jaineseka maningi ngo manera avaizokorondha mbhuri javo. Tingativo kudini ngo majaha aida kuita zvizinji mu basa ro kucumaera? Kangaije vaithimwa-thimwa vecirangarira kuti vaizodikana kuvetera mukuvo wokuti njara iyi ipere kuti vaite zvavaidaro. Azvinenyi no mugariro wavo, Makristu aya akacinja kuti azwirane no mugariro uwu. Ivona vakaenderera mberi vecicumaera mu njira yazvaikwanisikaro. Cimwenizve, ngo mudakaro wese ivona vakakwanisavo kuva vecipavo hama javo jo ku Judheya zviya zvavainga nazvo.—Mabasa o Vapostori 11:29, 30.

13. Ngoapi makomborero akava no Makristu o muzana ro kutanga pa mukuvo uwu wo njara?

¹³ Ngoapi makamborero akawana Makristu aya pa mukuvo wo njara? Vaya vakaashira zvavaida vakavona Jehovha ecivabesera kamare. (Mateu 6:31-33) Ivona vakajizwa vari phedo maningi no hama javo jakavabesaya. Vaya vakapa zvavainga nazvo no vakabatikana pa basa ro kubesera vaingari vawihwa ngo njara, vakafunungura mukana wo kuwana mudakaro unoviya ngo kupa. (Mabasa o Vapostori 20:35) Jehovha wakakomborera vese ngo kuvabesera kuti vazwirane no mugariro uwu.

14. Ngozvapi zvakaitikira Pauro na Bharnabha, ngowapi wakava muviyo? (Mabasa o Vapostori 14:21, 22)

 ¹⁴ Makristu o muzana ro kutanga ro makore mukuvo wese ivona vaiteverehwa, nguva jimweni avacaitozvivetera. Vonanyi zvakaitikira Pauro na Bharnabha pavainga vecicumaera ku mutundhu wo ku Ristra. Pakutanga, ivona vakanasa kuashihwa nga vaya vaivapurukira. Pa nguva yakazotevera, vavengi ‘vakacengeja vandhu,’ vamweni vakona vakavapurukira vakafura Pauro vomusiya oda kufa. (Mabasa o Vapostori 14:19) Asi Pauro na Bharnabha vakaenderera mberi vecicumaera kumutundhu umweni. Ngowapi wakava muviyo? Ivona vakabesera ‘vandhu vakawanda kuti vave vajiji,’ muezaniso wavo no zviro zvovainanga zvakabesera hama no hambzaji. (Verenganyi Mabasa o Vapostori 14:21, 22.) Vazinji vakabesereka ngo kuti Pauro na Bharnabha avazivi kusiya kucumaera ngo kuteverehwa kwavaiithwari. Kudari tikatama kusiya basa rotakakumbihwa ndi Jehovha kuti tiite tinozokomborehwa.

15. Ngozvapi zvamajija ngo muezaniso wa hama Macmillan?

¹⁵ Ricito raguma gore ro 1914, vandhu va Jehovha vaivetera kuti kwaizoitika zviro zvinganani. Ngatende tivone muezaniso wa hama Alexander Hugh Macmillan. Inga zvairangarihwa ngo vazinji pa mukuvo uwu, hama Macmillan vairangarira kuti vaizoashira mupfupo wavo wo kwenda kudenga ngo kukasika. Pa hurukuro yovakaita mu mweji wa setembro wo 1914, ivona vakananga kudari: “Zvingaita kuti iyi ndi hurukuro yangu yokupejisira.” Ngo zvokadi kuti iyi aizivi kuva hurukuro yavo yokupejisira. Pa kufamba ko nguva, hama Macmillan vakazotara kudari: “Kangaije itusu taitonyanyisa maningi potainanga kuti taizoenda kudenga ngo kukasika.” Ivona vakaengejera veciti: “Cinosisira maningi ngo co kugara takabatikana pa kushandira Mambo.” Ivona vakaramba vakabatikana pa mabasa o umwari. Vakavangisira maningi pa basa ravo ro kucumaera. Vakava no mukana wo kuvangisa hama zinji jainga mu kadheya ngo ndava yo kutama kuita divi ro nyika. Ivona vakaenderera mberi vecienda ku musongano pikija pa makore avo o kupejisira. Waro hama Macmillan vakabesereka kudini ngo kushandisa ushoni nguva yavo povainga vecivetera kuashira mupfupo wavo? Mukuvo mushoma vacito vatamika mu gore ra 1966, ivona vakatara kudari: “Rutendo hwangu hwakavanga maningi nyamasi uno inga manera wainga wakandovanga kuvhira kare.” Uwo muezaniso wakanaka watingatevejera, maningi-ningi paya pokuti tacungirira ko mukuvo wakareba maningi kupinda zvotaivetera.—Vahebheru 13:7.

16. Ngozvapi zvineso zvainga zvicikavetehwi zvakasongana na hama Herbert Jennings no mukaji wavo? (Jakobo 4:14)

¹⁶ Vashandiri vazinji va Jehovha nyamasi uno vari kusongana no zvineso zvokuti avacaizvivetera. Inga muezaniso, pa zviitiko zvavo zvo upenyu, hama Herbert Jennings b vakananga kuti ivona no mukaji wavo vaidakarira maningi kushanda kwavaiita inga mamisiyonario ku nyika yo Gana. Pa kufamba ko nguva mamedhiko akavona kuti ivona vainga no ndhendha yo mu musoro. Vakacijikira pa magama anowanika pana Jakobo 4:14, hama Jennings vakasanangura mugariro wo vakasongana nawo inga ‘ramangwana’ ricikaziviki. (Verenganyi.) Ivona vakananga kudari: “Ngo ndava yo mugariro wedu takadikana kusiya nyika yo Gana kwainga no shamwari jakawanda tohwirira ku Kanadhaa, [kuti ndiraphwe].” Jehovha wakabesera hama Jennings no mukaji wavo kuti vaenderere mberi vecimushandira pikija no zvineso zvavaisongana nazvo.

17. Muezaniso wa hama Jennings wakavangisa kudini hama no hambzaji jimweni?

 ¹⁷ Masoko akanangwa ndi hama Jennings ngo mwoyo wese anowanika pa zviitiko zvavo zvo upenyu, akavangisa maningi vamweni. Hambzaji imweni yakatara kudari: “Andizivi kumbobaiwa mwoyo inga manera ondakabaiwa mwoyo pakuverenga musoro uwu. . . . Cimwenizve, kuziva kuti hama Jennings vakadikana kusiya basa ravo kuti varaphwe ndhendha yavo, zvakandibesera kuti ndivone mugariro wangu ngo njira yakaezanana.” Mu njira yakafanana, hama imweni yakatara kudari: “Pasure po kushanda inga mukuru ko makore anokwana kuita gumi, ndakadikana kusiya kushanda inga mukuru ngo ndava yo ndhendha yo mu musoro. Ndaijizwa ndakaremba kamare, zvokuti andicaikwanisa kuverenga musoro jo zviitiko zvo upenyu. . . . Asi kucungirira kwakaita hama Jennings kwakandivangisa maningi.” Izvi zvinoticeukija kuti kudari tikasongana no zvineso zvaticaivetera, tingakwanisavo kuvangisa vamweni. Pikija upenyu hwedu ukatama kuva inga zvotaivetera, tingakwanisa kuva muezaniso waushoni wo rutendo no kucungirira.—1 Pedhru 5:9.

18. Inga zvinokhombijwa pa foto, majijenyi ngo muezaniso wo noni yo ku Nijheriya?

¹⁸ Zvineso zvakadari inga mutungu wo korona vhirus, zvakapsasa maningi vashandiri va Jehovha. Inga muezaniso, noni imweni inogara ku Nijheriya aicaengepi no zvokuha no mare inokwana. Mangwanani amweni, mwana wayo wakaivhunjisa kuti ngozvapi zvavaizoha kudari vakapejisa cikopo cimwe co mupunga cainga casara. Hambzaji iyi yakavhunja mwana wayo kuti avacainga no mare no zvokuha zvinokwana asi vaidikana kutevejera noni yo ku Sarefaa, vobika zvavainga nazvo no kuthemba Jehovha. (1 Majimambo 17:8-16) Vacito varangarira kuti ngozvapi zvavaizoha comasikati o njiku yondhoyo, ivona vakaashira mupasta wakazara ngo zvokuha waivha ku hama javo. Mupasta uu wainga no zviro zvaikwana kuha pa sumana jinodarika  mbiri. Hambzaji iyi aizivi kuzwisisa kuti Jehovha waipurukira zvoyaivhunjari mwana wayo. Zvokadi kamare, patinothemba Jehovha, zvineso zvinotiitikira mu upenyu hwedu, zvinozotiita kuti tikhwedere phedo naye.—1 Pedhru 5:6, 7.

19. Hama Yershov vakadikana kucungirira kuteverehwa kwakadini?

¹⁹ Makore aperari, hama no hambzaji zinji jiri kusongana no zvineso zvokuteverehwa, zvokuti avacaizvivetera. Vonanyi muezaniso wa hama Aleksey Yershov vanogara ku Rusiya. Vandhu va Jehovha vaigara ku nyika yovaigararo vainga no rusujunuko wakati kuti, mbhera pakabhabhatijwa hama Yershov mu gore ro 1994. Asi pa makore akatevera, zviro zvakacinja ku Rusiya. Mu gore ra 2020 nyumba ya hama Yershov yakanghwiniwa no kusecwa, zviro zvavo zvizinji zvakatohwa. Pa mweji muzinji jakatevera, utongi wakananga kuti ivona vainga no ndava. Kuitira kunyanyisa zviro, kupumbhwa kwavaiitwari kwaicijikira pa mavhidhiyo akagaravhahwi ngo umwe waicengejera kuti waidakarira kujija Bhaibheri ko gore rinokwana kuita rimwe. Uku kwakava kucengeja kwakashatisisa maningi!

20. Hama Yershov vakavangisa kudini ushamwari hwavo na Jehovha?

²⁰ Kuteverehwa kwakasonganari na hama Yershov kwakavabesera kudini? Ushamwari hwavo na Jehovha wakagumira pa kuvanga maningi. Ivona vakati: “Inini no mukaji wangu taiita mukumbiro tiri pamwepo mukuvo wese. Ndinozwisisa kuti andicaizokwanisa kubudirira pa mugariro uwu ndicina besero ra Jehovha.” Ivona vakaengejera veciti: “Jijo yo mundhu ega inondibesera kuhwisana no kusuruvara. Inini ndinorangarijisisa ngo muezaniso jo vashandiri va Jehovha vakagondeka vo mu nguva yo kare. Pano zviitiko zvakawanda zviri mu Bhaibheri zvinokhombija kuti zvinosisira maningi kuva takagajana no kuthemba Jehovha.”

21. Ngozvapi zvatajija pa musoro uwu?

²¹ Ngozvapi zvatajija mu cijijo ici? Cimweni, tingatosongana no zvineso zvoticaivetera. Pikija zvakadaro, Jehovha nguva jese anobesera vashandiri vake pavanomuthemba. Inga zvakatahwa pa vhesi yakacijikira pa musoro uno, “Varurami vano matambujiko akawanda, asi Tenji Mwari anovaponesa [pa] bzese.” (Nduyo 34:20) Ngatienderere mberi takabatikana pa besero ratinopuwa ndi Jehovha kuciripi pa zvineso zvatiri kusongana nazvo. Perapo tingatonanga zviro zvakafanana inga zvakananga Mupostori Pauro, paakati: “Ku zviro zvese, ndino simba ngo pamusoro pa wiya anondipa simba.”—Vafiripi 4:13.