1. Pau zvainga zvokuha zvo mushovonyi ku vandhu vanonangwa mu Bhaibheri?

 KU VANDHU vanonangwa mu Bhaibheri, pau zvainga zvokuha zvaisisira maningi kwavari. (Genesisi 14:18; Ruka 4:4) Kunasa kunanga, pau jaisisira maningi zvokuti pamukuvo jimweni Bhaibheri rinonanga kuti “pau” zvainga zvokuha zvo vandhu vese pa mukuvo wiya. (Mateu 6:11; Mabasa o Vapostori 20:7) Mushamaiso muviri jinonasa kuzivikanwa ja Jesu jinobatanija pau. (Mateu 16:​9, 10) Umwe wo mushamaiso uwu wakatahwa mu cipauko 6 co bhuku ra Johani. Ngatende tivone ngo pamusoro po ciitiko ici no kuvona kuti ngozvapi zvatingajija kuvha kwaciri.

2. Zviuru no zviuru zvo vandhu zvaidari zvokuha, zvainga pa mugariro wapi?

² Vapostori va Jesu pavainga vavha kocumaera, Jesu wakavatora ngo ngarava kwenda navo ku divi rimweni ro murambo wo Garireya kuti vazorore. (Marko 6:​7, 30-32; Ruka 9:10) Ivona vakaenda ku mutundhu wainga ucina vandhu vakawanda phedo no dhorobha ro Bhetsaidha. Asi pamukuvo mushomani, zviuru no zviuru zvo vandhu zvakaguma kwavaingari kuti vavone Jesu. Jesu aazivi kuita inga kuti aacaivonepi vandhu vaya. Kusiyapo zvondhozvo, iyena wakakhombija kunaka mwoyo no kuvajijisa ngo pamusoro pa Jehovha no kurapa vaya vainga vecihwaja. Pamukuvo wokuti kwainga kotanga kusvipa, vajiji vakatanga kuneseka kuti vandhu vaya vaizohenyi. Kangaije vandhu vamweni vainga no zvokuha padoko zvavakafamba nazvo, asi vazinji vaidikana kwenda kotenga zvokuha. (Mateu 14:15; Johani 6:​4, 5) Jesu waizotongesa kudini shwiro iyi?

MUSHAMAISO WO PAU

3. Jesu wakavhunja vapostori kuti vaitenyi ? (Vonanyi foto)

³ Jesu wakati ku vapostori: “Avadikani kupinda. Imwimwi vapekejenyi zvokuha.” (Mateu 14:16) Izvi zvaivoneka inga kuti azvicaikwanisika  ngokuti painga no vanarume vaipindirija 5.000. Tikaverenga vanakaji no vana, kangaije vaizokwedera kuita 15.000. (Mateu 14:21) Andreya wakaguma pa kunanga kudari: “Tinomujaha ano pau shanu no zvihove zviviri. Waro zvingakwana ani pakati po vandhu vakawandisa kudari?” (Johani 6:9) Pau jo sevhadha jainga zvokuha zvo vandhu vese, varombo kubatanijavo no vamweni. Cimwenizve, zvihove izvi zvainga zvakadihwa basi munyu. Asi pau no zvihove zvidoko zvaingari no cimujaha ici, azvicaizokwanisepi kuhisa vandhu vese ava.

4. Ngozvapi zvatinojija kuvha pa bhuku ra Johani 6:​11-13? (Vonanyi mafoto.)

⁴ Jesu wakava anokova ku mbhungano iya, iyena wakavavhunja kuti vagare cikwata ngo cikwata. (Marko 6:​39, 40; Verenganyi Johani 6:​11-13.) Perapo Jesu wakabonga Jehovha ngo pau no hove iji. Zvainga no shwiro kubonga Jehovha ngo pamusoro po zvokuha zviya ngokuti Jehovha ndiyena cinyuke co zvokuha. Zvakaitari Jesu i muezaniso waushoni kwatiri. Mukuvo wese tinodikana kuita mukumbiro ticito taha, azvinenyi kuti tiri tega kana kuti pa ndau patiriwaro pano vandhu vamweni. Pasure pokuita mukumbiro Jesu wakakovanisa zvokuha, vese vakaha voguta. Zvokadi, zvokuha zvakasara asi Jesu aacaidepi kuti zvisvejwe, ndiyo ndava iyena wakakumbira vajiji kuti vabojere zvese zvainga zvakasara kuti zvizoshandiswazve. Uwu i muezaniso waushonizve kwatiri. Atidi kusveja zviri zvese, kunja kwa izvi tinodikana kushandisa ngo uzivi zviro zvatinazvo. Kudari muri baba madini kujijisa vana venyu ciitiko ici ngo pamusoro po kuita mukumbiro vacito vaha no kuva vanoashira ushoni vamweni no kukova inga ndi Jesu?

5. Vandhu vainga vecida kuitenyi pasure pokuvona zviro zvinoshamaisa zvakaithwa ndi Jesu pa njiku iya, iyena wakaitenyi?

⁵ Pamukuvo wiya vandhu vakashamaisika maningi ngo jijiso ja Jesu no mushamaiso jaakaita. Ucito waguma mukuvo uwu, Mosi wainga akananga kuti Mwari waizoita kuti pakati pedu pave no muprofeti mukuru. Ivona vaiziva ngo pamusoro pazvo. Kangaije ivona vaijivhunjisa  kudari: Kureva kuti Jesu ndiyena ‘muporofeti wakanangwaya?’ (Dhotoronome 18:​15-18) Zvingaitazve kuti vaizorangarira kuti Jesu waizova mambo wakanaka maningi, cimwenizve, waizokwanisa kupekeja pau ku vandhu vese. Vecirangarira izvi, mbhungano yakapsaka “Jesu kuti vamuite mambo.” (Johani 6:​14, 15) Jesu naakatendera izvo, iyena waizobatanijwavo mu shwiro jo zvo poritika jo Varoma vainga vecitonga Vajudha pamukuvo wiya. Asi Jesu, aacaizoitepi izvo. Bhaibheri rinonanga kuti iyena “wakabudepozve woenda ku dundhu” pikija waivangirijwa kuti anghwinire mu zvo poritika, Jesu aazivi kutendera, ici i cijijo cinosisira maningi kwatiri.

6. Tingatevejeresa kudini muezaniso wa Jesu? (Vonanyi foto.)

⁶ Nyamasi uno apana angatikumbira kuti tiite mushamaiso wo pau kana kurapa ariwese ngo mushamaiso. Cimwenizve, atizovangirijwi kuti tigajwe inga mambo. Asi vangativangirija kuti tinghwine mu zvo poritika ngo kuvhota ari wese kana kubesera ariwese wavangavona kuti angava mambo waushoni. Asi muezaniso wa Jesu wakanasa kujeka, iyena wakaramba kunghwinira mu shwiro jo zvo poritika. Pavhaza imweni iyena wakaguma pakunanga kudari: “Umambo hwangu ahuiti divi ro nyika ino.” (Johani 17:14; 18:36) Inga Makristu, itusu tinoda kurangarira no kuita inga ndi Jesu. Ndiyo ndava, tinobesera Umambo hwa Mwari, ndiwona watinocumaera ngo pamusoro pawo no kuukumbira kuti uviye pasi pano. (Mateu 6:10) Itusu ticada kuvonazve zvimweni zvatingajijazve ngo mushamaiso wa Jesu wo pau.

“REVO YO MUSHAMAISO WO PAU”

7. (a) Jesu wakaitenyi? (b) Vapostori vakaitenyi? (Johani 6:​16-20)

⁷ Jesu paakapera kupekeja zvokuha mbhungano iya, iyena wakavhunja vajiji vake kuti vahwirire  ku Kafarnaume ngo ngarava. Asi Jesu aazivi kuhwirira ngo ngarava, iyena wakaenda kumatundhu ari ega, ngo kuita kudaro iyena wakagara ndhambo no vandhu vaya vaidaya kumuita mambo. (Verenganyi Johani 6:​16-20.) Vapostori pavainga veciambuka murambo, kwakatanga kuitika mbhepo yakavanga no mavimbi makuru. Jesu wakaenda kwaingaro no vapostori ecifamba ngo pa nyezuru po kumwa. Iyena wakavhunja mupostori Pedhru kuti afambevo ngo panyezuru po kumwa. (Mateu 14:​22-31) Jesu paakapinda mungarava mbhepo yakaima. Vajiji vakashamaisika maningi votoguma pa kunanga kudari: “Zvokadi kamare, imwimwi muri Mwana wa Mwari.” a (Mateu 14:33) Zvinoshamaisa ngozvokuti vapostori vakazonanga magama aya pasure pokuvona Jesu ecifamba pa nyezuru po kumwa. Nee pavakavona Jesu eciita mushamaiso wo pau avazivi kunanga magama aya. Vonanyi magama akatahwa ndi Marko ngo pamusoro po ciitiko ciya, iyena wakatara kudari: “[Vapostori] vakakahamara maningi ngo zvakaitikaro ngokuti vainga vacizivi kuzwisisa revo yo mushamaiso wo pau, asi mwoyo yavo yaienderera mberi icikazwisisi.” (Marko 6:​50-52) Vapostori vainga vacito vazwisisa makurire akaita simba ra Jesu raakapuwa ndi Baba wake rokuita mushamaiso. Pamukuvo mushomanani no zvaitika izvi, Jesu wakabhuyazve ngo mushamaiso wo pau, zvaakanangaro zvinotijijisazve cijijo cinosisira maningi.

8-9. Ngenyi mbhungano yakaenda mbhera Kafarnaumi kopsaka Jesu? (Johani 6:​26, 27)

⁸ Mbhungano yakapuwaya zvokuha ndi Jesu yakavonesa kuti yaibatikana pa kugutisa zvido zvayo. Kuitisa kudini? Ngokuti pa njiku yakatevera, vandhu vese vakaenda ku ndau iya yavakapekejwaya zvokuha ndi Jesu, asi Jesu no vajiji vake avacaingepizve pondhopo. Ngo kudaro, vandhu vakapakira ngarava jaivha ku Tibheriyasi voenda mbhera Kafarnaume kopsaka Jesu. (Johani 6:​22-24) Kureva kuti ivona vakaita hwendohwo ngokuti vaida kujija zvizinji ngo pamusoro po Umambo? Haiwa. Ivona vaidazve kuti Jesu avapekejezve pau kuti vagutise zvinodiwa zvavo zvo kunyama. Tinozvizivisa kudini izvi?

⁹ Vonanyi zvakaitika mbhungano iyi payakasongana na Jesu phedo no Kafarnaume. Jesu wakanasa kuvajekesera kuti ivona vakaviya komupsaka ngokuti vaidazve kupuwa pau. Jesu wakananga kuti “muri kundipsaka ngokuti makaha pau moguta”, perapo Jesu wakananga kuti zvokuha izvi zvainga “zvokuha zvinopera.” Pasure pa izvi iyena wakavavhunja kuti “shandiranyi zvokuha zvinogara mbhera ku upenyu hucikaperi.” (Verenganyi Johani 6:​26, 27.) Jesu wakananga kuti zvokuha izvi vaizozvipekejwa ndi Baba wake. Vajiji vakashamaisika maningi ngo kuva no mukana wo kuha zvokuha zvaivapekeja upenyu ucingaperi. I zvokuha zvo mushovonyi izvi? Ivona vaizozviwanisa kudini?

10. Ngozvapi zvaidikana kuithwa ngo vandhu vaya kuti vawane upenyu ucingaperi?

¹⁰ Zvinovoneka inga kuti Vajudha vaya vakazwisisa kuti vaidikana kuita zviri zvese kuti vawane zvokuha izvi. Zvingaita kuti ivona vakarangarira ngo “mabasa” aikumbihwa ngo Mutemo wa Mosi. Asi Jesu wakavavhunja kuti: “Mabasa a Mwari nga aya: Tendanyi wiya waakatuma.” (Johani 6:​28, 29) Uwu aucaingepi hwendo hwokutanga hwakananga Jesu kuti ivona “vawane upenyu ucikaperi” vaidikana kuva no rutendo kuna wiyani wainga akutumwa ndi Mwari. (Johani 3:​16-18, 36) Pavhaza jimweni Jesu wakavavhunja kuti ngozvapi zvavaidikana kuita kuti vawane upenyu ucikaperi.—Johani 17:3.

11. Ngozvapi zvakavonesa kuti Vajudha vainga vecineseka basi ngo zvinodiwa zvavo zvokunyama? (Nduyo 78:​24, 25)

¹¹ Vajudha vaya avacaitendepi kuti vaidikana kuva no rutendo kuna Jesu. Zvokuti ivona vakatovhunjisa Jesu kudari: “Mushamaiso wapi  wamunozoita kuti itusu tivone, perapo timutende?” (Johani 6:30) Ivona vakananga kuti mu njiku ja Mosi vandhu vakaashira manaa ngo njira yo mushamaiso. Manaa zvainga zvokuha zvaidari inga pau, cimwenizve zvaihiwa mukuvo wese. (Neemiya 9:15; verenganyi Nduyo 78:​24, 25.) Zvakajeka kuti ivona vairangarira basi kuwana zvokuha zvo kunyama. Pakufamba ko nguva, Jesu paakabhuya navo ngo pamusoro po “zvokuha zvinovha kudenga” izvo zvainga zvakasiyana no manaa zvaivapekeja upenyu ucikaperi, ivona avazivi kutovhunjisa kuti zvairevenyi. (Johani 6:32) Ngo ndava yo kugara vecineseka ngo zvinodiwa zvavo zvokunyama, ivona avazivi kukwanisa kuzwisisa cokwadi cinosisira cainga cecijijiswa ndi Jesu. Ngozvapi zvatinojija kuvha ku zvakaitikari?

NGOZVAPI ZVINODIKANA KUVA ZVINOSISIRA MANINGI KWATIRI?

12. Mukuzwirana no zvakajijisa Jesu, ngozvapi zvinodikana kuva zvinosisira mu upenyu hwedu?

¹² Cijijo catinowana mu cipauko 6 co bhuku ra Johani, ngocokuti zvinodiwa zvedu zvo kumujimu zvinodikana kuva zvokutanga mu upenyu hwedu. Jesu wainga akajijisa izvi pamukuvo waakaejwaya ndi Sathana. Pamukuvo wiya iyena wakakhombija kuti kuzwira Jehovha kwaisisira maningi kupinda kugutisa zvido zvavo zvo kunyama. (Mateu 4:​3, 4) Pa Hurukuro yake yo pa Dundhu, Jesu wakabhuya ngo kusisira ko kutaja zvinodiwa zvedu zvo kumujimu. (Mateu 5:3) Ndiyo ndava, tinodikana kujivhunjisa kudari: ‘Kureva kuti manera andinorarama anokhombija kuti ndinodira pakutanga ushamwari hwangu na Jehovha kupinda zvinodiwa zvangu zvokunyama?’

13. (a) Ngenyi azvizivi kushata kudakara ngo zvokuha? (b) Ngoyapi ngwajo yatinowana? (1 Vakorinte 10:​6, 7, 11)

¹³ Azvizivi kushata kuita mukumbiro ngo pamusoro po zvinodiwa zvedu zvo njiku ngo njiku. Azvizivi kushatavo kugutisa zvido zvinganani zvedu zvokunyama. (Ruka 11:3) Bhaibheri rinonanga kuti zvakanaka ku mundhu ‘i kuha no kumwa’ no kudakara ngo basa ro nyara jake, cimwenizve, irona rinotonanga kuti “zviro izvi zvinovha kuna Mwari wo cokwadi.” (Mucumaeri 2:24; 8:15; Jakobo 1:17) Asi tinodikana kungwarira kuti zvinodiwa zvedu zvokunyama zvitame kuva zvinosisira maningi mu upenyu hwedu. Tingajija ngo zvakatara mupostori Pauro kuitira Makristu o ku Korinte, iyena wakananga ngo zviro zvakaitika no jinja ro Iziraeri kubatanijavo no zvavakaita phedo no Dundhu ro Sinai. Ngo kudaro, wakangwaja Makristu kuti ‘atame kuita zvakashata inga zvakaithwa ngo [Vaiziraeri].’ (Verenganyi 1 Vakorinte 10:​6, 7, 11.) Jehovha wainga akaita mushamaiso kuti apekeje zvokuha Vaiziraeri. Asi cido cavo cokuda zviro zvokuha cakava cakakura maningi kwavari zvokuti zvakaguma pa kuva “zvakashata kwavari.” (Zviverengo 11:​4-6, 31-34) Kusiyapo zvondhozvo, pavainamata cithombe co goridhe, ivona vakavonesa kuti vaibatikana maningi ngo kuha, kumwa no kubungaija kusiyapo kuzwira Jehovha. (Ekisodho 32:​4-6) Pauro wakashandisa muezaniso wavo kuitira kungwaja Makristu o mu nguva jiya vainga vecirarama pamukuvo wokuti Jerusarema no themberi zvainga zvaaphedo kuti zviparajwe. Itusu tiri kuraramavo phedo no kupera ko mugariro uno wakashata. Ngo kudaro, tinodikana kuva takangwara no kuzwira mbhangiro ya Pauro kuti titame kuwira mu ushaishi inga zvakaita Vaiziraeri.

14. Ngo pamusoro po zvokuha, ngozvapi zvatingavetera mu nyika imbza?

¹⁴ Jesu paakatijijisa kuita mukumbiro ngo pamusoro po “zvokuha zvedu zvanyamasi” iyena wakatijijisavo kuti tikumbire kuti ‘kuda Mwari ngakuitwe pasi pano, inga kumatenga.’ (Mateu 6:​9-11) Munokwanisa kurangarira kuti nyika ino inozova yakadini mukumbiro uwu paunozodavihwa? Bhaibheri rinonanga kuti kuda ka Mwari no pasi pano kunobatanija kubusa zvokuha  zvakanaka. Bhuku ra Isaya 25:​6-8 rinonanga kuti vandhu vanozova no mukana wo kuzobusa zvokuha zvakanaka. Nduyo 72:16 inoti: “Panyika panozova no zvokuha zvakawanda; Panyezuru po matundhu panozova no zvokuha zvakawanda maningi.” Kureva kuti imwimwi muno cidaka-daka co kuzoda kuzobika zviro zvamunodakarira maningi kana zvamucito mambobika? Mucakanganwa kuti munozosima muuvha jenyu mozoha mucero jayo. (Isaya 65:​21, 22) Vandhu vazinji vanozobusa zviro izvi zvinoshamaisa.

15. Vaya vanozomuswa vanozojijiswa ngo pamusoro penyi? (Johani 6:35)

¹⁵ Verenganyi Johani 6:35. Rangariranyi ngo vandhu vaya vakahaya pau no hove zvakaithwa ngo mushamaiso ndi Jesu. Mukuvo wiya ivona avazivi kukhombija rutendo muna Jesu, asi zvingaita kuti ivona vanozomuswa kangaije munozotozivavo vamweni vakona. (Johani 5:​28, 29) Vandhu ava vanozojijira revo yo zviro zvavakavhunjwa ndi Jesu kuti: “Inini ndiri pau yo upenyu. Wiya anoviya kwandiri aazovi no njara.” Ivona vanozodikana kuvangisa rutendo hwavo ngo pamusoro po muripo wa Jesu no kuvangisa rutendo hwavo pakuti Jesu wakapira upenyu hwake ku vandhu vese. Vaya vanozomuswa mu nyika imbza na vaya vanozobahwemo vanozodikana kujija cokwadi ngo pamusororo pa Jehovha no cidisiso cake. Unozova mudakaro mukuru kwatiri kujijisa vaya vanozomuswa zviro zvinoshamaisa ngo pamusoro po cidisiso ca Mwari. Kuita izvi zvinozodakaja maningi kupinda zvokuha zvo kunyama. Zvokadi, zviro zvo kumujimu zvinozova zvinosisira maningi mu upenyu hwedu.

16. Tinozovonenyi mu cijijo cinotevera?

¹⁶ Mu cijijo cino, tavona zvijijo zvatingawana kuvha mu cipauko 6 co bhuku ra Johani. Asi Jesu wainga no zvakawanda kuti atijijise ngo pamusoro po “upenyu ucikaperi.” Vajudha vaipurutanaya Jesu vaidikana kunasa kuteya njeve ku zvaainanga, itusuvo tinodikana kuita zvakafanana. Ndiyo ndava, mu cijijo cinotevera tinozovona zviro zvimweni zvatingajija kuvha ku cipauko 6 co bhuku ra Johani.