Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITOPOLWA SHOKUKONAKONWA 36

EIMBILO 89 Pulakena, vulika, opo wu yambekwe

‘Kaleni aagwanithi yoohapu’

‘Kaleni aagwanithi yoohapu’

‘Kaleni aagwanithi yoohapu, ihe haapulakeni yowala.’ JAK. 1:22, yelekanitha NW.

SHOKA TATU KA ILONGA

Oshitopolwa shika otashi ke tu kwathela tu kokeke ehalo lyokulesha Oohapu dhaKalunga esiku kehe, okudhiladhila kombinga yadho noku dhi tula miilonga monkalamwenyo yetu shi vulithe nale.

1-2. Oshike hashi nyanyudha aapiya yaKalunga? (Jakob 1:22-25)

 JEHOVA nosho wo Omwana omuholike oya hala tu kale twa nyanyukwa. Omunyoli gwEpisalomi 119:2 okwa ti: “Aanelago oomboka haa dhiginine iipango ye, nohaye mu kongo noomwenyo adhihe.” Jesus okwa gandja eshilipaleko lya gwedhwa ko, a ti: “Mboka ya nyanyukwa oomboka taya uvu oohapu dhaKalunga e taye dhi dhiginine.” — Luk. 11:28.

2 Tu li aalongeli yaJehova, otwa nyanyukwa. Omolwashike mbela? Otu na omatompelo ogendji, ihe etompelo lya simanenena olyo kutya ohatu lesha Oohapu dhaKalunga pandjigilile nokuninga ngaashi tatu vulu tu tule miilonga shoka tatu ilongo. — Lesha Jakob 1:22-25.

3. Uuwanawa wuni hatu mono, uuna tatu tula miilonga shoka twa lesha mOohapu dhaKalunga?

3 Uuna tu li ‘aagwanithi yoohapu,’ ohatu mono mo uuwanawa owundji. Pashiholelwa, uuna tatu tula miilonga shoka tatu ilongo mOohapu dhaKalunga, ohatu nyanyudha Jehova, naashoka ohashi tu nyanyudha wo. (Omuuv. 12:13) Sho tatu tula miilonga shoka tatu lesha mOohapu dhaKalunga dha nwethwa mo, ohatu hwepopaleke ekwatathano lyetu noyaandjetu nosho wo nooitaali ooyakwetu. Otashi vulika shoka she ku ningilwa. Shimwe ishewe, ohatu yanda omaupyakadhi ogendji ngoka haga adha mboka ihaaya vulika komalombwelo gaJehova. Odhoshili kutya otatu tsu kumwe noohapu dhomukwaniilwa David. Konima sho a popi ompango, omalombwelo nomapangulo gaJehova meimbilo, okwa hulitha noohapu tadhi ti: “Okuvulika kugo oku na ondjambi.” — Eps. 19:7-11.

4. Omolwashike shi li eshongo okukala aagwanithi yOohapu dhaKalunga?

4 Paushili wo wene, ihashi kala aluhe oshipu okukala aagwanithi yOohapu dhaKalunga. Otwa pumbwa okwiitulila po ethimbo tu leshe nokukonakona Ombiimbeli, opo tu uve ko shoka Jehova a hala tu ninge. Onkee natu ka taleni komaetopo gamwe, ngoka taga vulu oku tu kwathela tu kale hatu lesha Ombiimbeli pandjigilile. Otatu ka tala wo shoka tashi vulu oku tu kwathela tu dhiladhile kombinga yaashoka tatu lesha, nokumona omikalo moka tatu vulu okutula miilonga shoka tatu lesha monkalamwenyo yetu.

ITULILA PO ETHIMBO LYOKULESHA OOHAPU DHAKALUNGA

5. Iinakugwanithwa yini hayi mana po unene ethimbo lyetu?

5 Oyendji yomaapiya yaJehova ohaya kala ya ipyakidhila noonkondo. Olundji ohatu kala twa ipyakidhila niinima mbyoka Ombiimbeli tayi ti oya simana. Pashiholelwa, oyendji yomutse ohatu longo iilonga yokwiikongela omboloto, opo tu isile oshimpwiyu tse yene nosho wo aanegumbo yetu. (1 Tim. 5:8) Aakriste oyendji ohaya sile oshimpwiyu aapambele yawo mboka taya ehama nenge aakokele. Atuheni otwa pumbwa wo okusila oshimpwiyu uukolele wetu, naashoka ohashi pula ethimbo. Kakele kiinakugwanithwa mbyoka, otu na wo iinakugwanithwa yilwe megongalo. Oshinakugwanithwa shoka sha simanenena okukutha ombinga nuulaadhi miilonga yokuuvitha. Nonando owu na iinakugwanithwa ayihe mbyoka, ongiini to vulu okukonga ethimbo lyokulesha Ombiimbeli pandjigilile, okutedhatedha kwaashoka wa lesha noku shi tula miilonga?

6. Ongiini to vulu okupititha komeho okulesha Ombiimbeli? (Tala wo ethano.)

6 Otwa pumbwa okupititha komeho okulesha Ombiimbeli, oshoka oshi li shimwe ‘shomiinima mbyoka ya simanenena’ kutse, tu li Aakriste. (Fil. 1:10) Episalomi lyotango olya popi kombinga yaantu mboka ya nyanyukwa tali ti: “Ohaa nyanyukilwa okuvulika kompango yOmuwa nohaye yi ilongo omutenya nuusiku.” (Eps. 1:1, 2) Onkee ano otatu ladhipikwa tu itulile po ethimbo lyokulesha Ombiimbeli. Ethimbo lini ewanawa nokulesha Ombiimbeli? Osha ikolelela kutya ethimbo lini tali ku opalele. Ihe shoka sha simana osho kutya, ohatu kutha ethimbo ndyoka tali ke tu pitika tu kale hatu lesha Ombiimbeli pandjigilile. Omumwatate gwedhina Victor okwa ti: “Ondi hole okulesha Ombiimbeli ethimbo lyongula. Ihe nonando kandi hole okupenduka ongulonene, ethimbo ndyoka ihaapu kala omapiyagano ogendji. Omadhiladhilo gandje ohaga kala ga ngungumana nohandi gandja eitulomo nawa.” Otashi vulika nangoye osho ho kala wu uvite ngaaka. Ipula ngeyi: ‘Mbela ethimbo lini ewanawa kungame okulesha Ombiimbeli?’

Ethimbo lini ewanawa nokulesha Ombiimbeli? Mbela uunake to vulu oku shi ninga pandjigilile? (Tala okatendo 6)


DHILADHILA KWAASHOKA TO LESHA

7-8. Oshike tashi vulu oku tu imba tu mone mo uuwanawa pakuudha mwaashoka tatu lesha? Shi yelitha.

7 Uushili owo kutya otashi vulika tu leshe uuyelele owundji, ihe itatu mono mo naanaa uuwanawa washa. Mbela owa leshele sha, ihe lwanima owa li owala to dhimbulukwa po iinima yimwe? Atuheni otwe shi ninga. Shi yemateka, otatu vulu okuninga oshinima sha faathana uuna tatu lesha Ombiimbeli. Pashiholelwa, otashi vulika twa itulila po elalakano lyokulesha oontopolwa dhontumba dhOmbiimbeli esiku kehe. Oshinima shoka oshi shi okupandulwa. Otu na okwiitulila po omalalakano nokuninga ngaashi tatu vulu tu ga adhe. (1 Kor. 9:26) Ihe nonando ongawo, okulesha Ombiimbeli etameko owala, ihe oku li etameko ewanawa. Otwa pumbwa okuninga oshindji ngele otwa hala okumona mo uuwanawa pakuudha mokulesha Oohapu dhaKalunga.

8 Natu shi yelekanithe niimeno: Iimeno oya pumbwa omeya, nenge omvula opo yi kale nomwenyo. Ihe ngele omvula yembondolela oya loko muule wethimbo efupi, evi otali ka kala lya yula unene. Kungawo, omvula yembondolela kayi shi ombwanawa kiimeno. Evi olya pumbwa ethimbo lyi nine po omeya gomvula, opo iimeno yi koke nawa. Sha faathana, otwa pumbwa okuyanda okulesha Ombiimbeli twa endelela, oshoka ngele otwe shi ningi itatu ka dhimbulukwa noitatu ka tula miilonga shoka twa lesha. — Jak. 1:24.

Ngaashi owala evi lya pumbwa ethimbo li nine nokulongitha omeya gomvula, natse otwa pumbwa ethimbo tu dhiladhile nokutula miilonga shoka tatu lesha mOohapu dhaKalunga (Tala okatendo 8)


9. Oshike tu na okuninga ngele otwa ndhindhilike kutya ohatu lesha Ombiimbeli tatu endelele unene?

9 Mbela oho iyadha omathimbo gamwe to lesha Ombiimbeli to tondoka? Oshike wu na okuninga? Enda kashona. Ninga oonkambadhala wu kale ho dhiladhila kombinga yaashoka to lesha, nenge kwaashoka opo wa lesha. Shika kashi na okukala oshidhigu okuninga. Ngele okutedhatedha okudhigu kungoye, kala we ku tala ko onga omukalo gwokudhiladhila kwaashoka wa lesha. Oto vulu wu okukala ho longitha ethimbo olindji pekonakonombiimbeli lyoye, opo wu kwatele mo ethimbo lyokutedhatedha. Shimwe ishewe, oto vulu okulesha oovelise oonshona nokulongitha ethimbo ndyoka lya hupa ko, opo wu dhiladhile kwaashoka wa lesha. Victor, ngoka a popiwa metetekelo, okwa ti: “Ohandi lesha Ombiimbeli paufupi, nando ontopolwa owala yimwe poshikando. Molwaashoka ohandi lesha Ombiimbeli ongulonene, shoka ohashi kwathele ndje ndi dhiladhile momukokomoko gwesiku kwaashoka nda lesha.” Kutya nduno oto longitha omukalo guni, osha simana okulesha momukalo ngoka tagu ku kwathele wu mone mo uuwanawa mwaashoka to lesha. — Eps. 119:97; tala oshimpungu: “ Omapulo gokudhiladhila.”

10. Yelitha nkene to vulu okutula miilonga shoka wa ilonga. (1 Aatessalonika 5:17, 18)

10 Kutya nduno oho lesha Ombiimbeli ethimbo lini noho shi ningi uule wethimbo li thike peni, osha simana wu konge omikalo nkene wu na okutula miilonga shoka wa lesha. Sho to lesha Oohapu dhaKalunga, ipula ngeyi: ‘Ongiini tandi vulu okutula miilonga uuyelele mbuka ngashingeyi nosho wo monakuyiwa yi li popepi? Natu tye andola elesho lyoye lyOmbiimbeli olya kwatela mo Aatessalonika yotango 5:17, 18. (Lesha.) Uuna wa lesha oovelise ndhoka mbali, oto vulu okumwena po, e to dhiladhila kutya oho galikana lungapi noho shi ningi ngiini. Oto vulu wo okudhiladhila kiinima mbyoka wu na olupandu muyo. Otashi vulika wu tokole okupandula Jehova omolwiinima itatu yokondandalunde. Nonando owa kutha ominute omishona wu dhiladhile kiiyilongomwa okuza mOmbiimbeli, otashi ke ku kwathela wu uve ko Oohapu dhaKalunga nokuninga shoka tadhi ti. Ngele kehe esiku owa kala ho tula miilonga shoka to lesha mOmbiimbeli, mokweendela ko kwethimbo, oto ka kala omulongeli gwaJehova e li nawa. Ihe ongiini mbela, ngele opu na iinima oyindji wa pumbwa okulongela ko kuyo?

ITULILA PO OMALALAKANO GE LI PANDJELE

11. Omolwashike tashi vulika omathimbo gamwe wu kale wu uvite wa gwililwa po? Gandja oshiholelwa.

11 Uuna to lesha Ombiimbeli otashi vulika wu kale wa teka omukumo, molwashoka owu uvite kutya opu na iinima oyindji wa pumbwa okutula miilonga. Pashiholelwa, natu tye ando esiku limwe elesho lyoye lyOmbiimbeli olya kwatela mo omayele ge na ko nasha nokatongo. (Jak. 2:1-8) Owa mono kutya owu na okulundulula nkene ho ungaunga nayalwe, onkee owa tokola okuninga omalunduluko. Shono oshinima oshiwanawa lela! Opo nduno, esiku lya landula ko owa lesha ovelise tayi popi esimano lyokupangela elaka lyetu. (Jak. 3:1-12) Owa ndhindhilike kutya omathimbo gamwe, oho popi oohapu inaadhi uka. Onkee owa tokola wu kale ho popi oohapu oombwanawa notadhi tungu. Elesho lyoye lyOmbiimbeli lyesiku lya landula ko olya kwatela mo elondodho kombinga yokupanga uukuume nuuyuni. (Jak. 4:4-12) Owa ndhindhilike kutya owa pumbwa okukala ho hogolola pandunge omainyanyudho. Mesiku etine, otashi vulika wu kale wu uvite wa gwililwa po, omolwiinima ayihe mbyoka wa pumbwa okulongela ko kuyo.

12. Omolwashike inoo pumbwa okuteka omukumo, ngele okupitila melesho lyOmbiimbeli lyoye owa mono kutya owa pumbwa okuninga omalunduluko gontumba? (Tala wo enyolo lyopevi.)

12 Ngele owa pumbwa okuninga omalunduluko nenge okuhwepopala, ino teka omukumo. Shika otashi ulike kutya owu na omutima omwaanawa. Omuntu ngoka omwiifupipiki nomunashili oha lesha Omanyolo nelalakano lyokumona kutya openi a pumbwa okulundulula. a Dhimbulukwa kutya okuzala “omuntu omupe” oshinima tashi tsikile. (Kol. 3:10) Oshike tashi ke ku kwathela wu tsikile okukala omugwanithi gwOohapu dhaKalunga?

13. Ongiini to vulu okwiitulila po omalalakano ge li pandjele? (Tala wo ethano.)

13 Pehala lyokukambadhala okutula miilonga iinima ayihe mbyoka wa ilonga poshikando shimwe, itulila po elalakano lyokuninga owala shimwe nenge iyali. (Omayel. 11:2) Kambadhala okukala wu na omusholondondo gwiinima mbyoka wu na okulongela ko kuyo, e to hogolola po shimwe nenge iyali mbyoka to ka longela ko kuyo tango, opo nduno iikwawo to ke yi ninga nale. Mbela elalakano lini to ka tameka nalyo?

Pehala lyokukambadhala okulongela ko kwaashihe shoka wa lesha mOmbiimbeli pethimbo limwe alike, omolwashike itoo itulile po omalalakano ge li pandjele? Tashi vulika wu gandje owala eitulomo koshitsa shimwe nenge iyali (Tala okatendo 13-14)


14. Omalalakano geni to vulu okutameka nago?

14 Oto vulu okutameka nelalakano ndyoka wu wete epu okwaadha. Nenge wu hogolole oshinima shontumba shoka wu uvite wa pumbwa okulongela ko kusho unene. Ngele owa tokola shoka to ka longela ko kusho, ninga omapekapeko miileshomwa yetu, ngaashi Watch Tower Publications Index nenge Embo lyokukonga uuyelele lyOonzapo dhaJehova. Galikana kombinga yelalakano lyoye nokupula Jehova ‘e ku pe ehalo noonkondo, opo a tsakanithe elalakano lye ewanawa.’(Fil. 2:13) Opo nduno, kambadhala okutula miilonga shoka wa ilonga. Ngele owa adha elalakano lyoye lyotango, otashi ke ku kwathela wu kale wu na omukumo gwokwaadha ekwawo. Uuna wa mono kutya owa ninga elunduluko lyontumba nenge owa hwepopala muukwatya wumwe wopaKriste, otashi vulika shi kale oshipu okuninga omalunduluko galwe.

ETHENI OOHAPU DHAKALUNGA DHI ‘LONGE MUNE’

15. Oshigwana shaJehova osha yooloka ko ngiini kaantu oyendji mboka haya lesha Ombiimbeli? (1 Aatessalonika 2:13)

15 Aantu yamwe ohaya ti kutya oya lesha Ombiimbeli lwiikando. Ihe mbela oya itaala ngaa shili mOmbiimbeli? Ohaya tula ngaa miilonga shoka tayi ti nenge ya ethe shoka tayi longo shi gume onkalamwenyo yawo? Shi yemateka, aantu oyendji ihaya landula omayele gOmbiimbeli. Ihe oshigwana shaJehova hasho shi li ngaaka. Ngaashi owala Aakriste yomethelemumvo lyotango, natse otwa taamba ko Ombiimbeli yi li ‘shili Oohapu dhaKalunga.’ Onkee ohatu ningi ngaashi tatu vulu tu tule miilonga omayele gOmbiimbeli monkalamwenyo yetu. — Lesha 1 Aatessalonika 2:13.

16. Oshike tashi vulu oku tu kwathela tu kale aagwanithi yOohapu?

16 Ihashi kala aluhe oshipu okulesha nokutula miilonga Oohapu dhaKalunga. Otashi vulika tu kale tu wete oshidhigu okumona ethimbo lyoku dhi lesha. Nenge tashi vulika tu leshe Ombiimbeli tatu tondoka nopwaa na okudhiladhila kwaashoka twa lesha. Nenge tu kale twa teka omukumo omolwomalunduluko agehe ngoka tu na okuninga. Kutya nduno eshongo lyoye olini, oto vulu oku li sinda, kekwatho lyaJehova. Onkee ano natu kale twa tokola toko okutaamba ko ekwatho lye, nokaatu kale aapulakeni haya dhimbwa ihe aagwanithi yoohapu. Kapu na omalimbililo kutya ngele otwa kala hatu ningi ngaashi tatu vulu tu leshe nokutula miilonga Oohapu dhaKalunga monkalamwenyo yetu, otatu ka kala twa nyanyukwa noonkondo. — Jak. 1:25.

EIMBILO 94 Otwa pandula Oohapu dhaKalunga

a Tala okavidio kepandja, jw.org/ng ke na oshipalanyolo, Shoka oomakula haya ti — Okulesha Ombiimbeli.