Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITOPOLWA SHOKUKONAKONWA 42

Jehova ote ke ku kwathela wu vule okuninga shike?

Jehova ote ke ku kwathela wu vule okuninga shike?

‘Kalunga ote mu pe ehalo noonkondo, opo a tsakanithe elalakano lye ewanawa.’ — FIL. 2:13.

EIMBILO 104 Ombepo ondjapuki omagano gaKalunga

ELALAKANO LYOSHITOPOLWA *

1. Jehova ota vulu okuninga shike, opo a gwanithe po elalakano lye?

JEHOVA ota vulu okuninga kehe shimwe shoka a hala, opo a gwanithe po elalakano lye. Pashiholelwa, okwa ningi Omulongi, Omuhekeleki nOmuuvithi gwEvaangeli, okutumbula po owala yimwe. (Jes. 48:17; 2 Kor. 7:6; Gal. 3:8) Nonando ongawo, olundji oha longitha aantu a gwanithe po omalalakano ge. (Mat. 24:14; 28:19, 20; 2 Kor. 1:3, 4) Jehova ota vulu wo okupa kehe gumwe gwomutse uunongo noonkondo ndhoka twa pumbwa, opo a gwanithe po ehalo lye. Okatendo haka oka yelitha eityo lyedhina lyaJehova, ngaashi sha popiwa kaalongwantu oyendji.

2. (a) Omolwashike omathimbo gamwe tashi vulika tu kale twa limbililwa ngele Jehova ote tu longitha ngaa? (b) Oshike tatu ka kundathana moshitopolwa shika?

2 Atuheni otwa hala okulongithwa kuJehova, ihe yamwe otashi vulika ya kale ya limbililwa ngele Jehova ote ya longitha. Omolwashike? Omolwaashoka oye uvite kutya oya ngambekwa komimvo dhawo, koonkalo nenge kokuvula kwawo. Kombinga onkwawo, yalwe otashi vulika ya kale ye uvite ya gwanenwa kwaashoka taya ningi nale nokukala ye wete kutya inaya pumbwa okulonga oshindji. Moshitopolwa shika otatu ka kundathana nkene Jehova ta vulu okukwathela kehe gumwe gwomutse, opo a gwanithe po elalakano Lye. Opo nduno otatu ka konakona iiholelwa yimwe yomOmbiimbeli yankene a li a pe aapiya ye aadhiginini, aalumentu naakiintu, ehalo noonkondo ya katuka oonkatu. Hugunina, otatu ka kundathana nkene tatu vulu okweetha Jehova e tu longithe.

NKENE JEHOVA HE TU PE SHOKA TWA PUMBWA

3. Okutala kwaashoka sha popiwa mAafilippi 2:13, omomikalo dhini Jehova tashi vulika e tu pe ehalo lyokukatuka oonkatu?

3 Lesha Aafilippi 2:13. * Jehova ota vulu oku tu pa ehalo lyokukatuka oonkatu. Omomikalo dhini ta vulu oku shi ninga? Otashi vulika tu mone kutya gumwe megongalo okwa pumbwa ekwatho. Nenge aakuluntugongalo ya leshe ontumwafo ya za koshitayimbelewa, tayi tu lombwele kutya moshitopolwa shontumba omwa pumbwa ekwatho. Shoka otashi vulika shi tu ningithe tu ipule tatu ti: ‘Ongiini tandi vulu okukwathela mokugwanitha po ompumbwe ndjika?’ Nenge tashi vulika twa pewa oshinakugwanithwa shontumba oshidhigu, shoka kaatu shi ngele otatu vulu ngaa oku shi gwanitha po nawa. Nenge konima sho twa lesha oshitopolwa shontumba shomOohapu dhaKalunga, tashi vulika tu ipule kutya: ‘Ongiini tandi vulu okutula miilonga oohapu ndhika ndi kwathele yalwe?’ Jehova ite ke tu thiminika tu longe oshinima shontumba. Ihe ngele okwa mono kutya otu na ehalo lyoku shi ninga, ota vulu oku tu pa ehalo tu shi ninge.

4. Ongiini Jehova ta vulu oku tu pa oonkondo tu katuke oonkatu?

4 Jehova ota vulu wo oku tu pa oonkondo tu katuke oonkatu. (Jes. 40:29) Ota vulu oku tu pa ombepo ye ondjapuki, opo tu hwepopaleke uunkulungu wetu. (Eks. 35:30-35) Jehova ota vulu oku tu longa nkene tu na okulonga oshilonga shontumba, okupitila mehangano lye. Ngele ku shi kutya ongiini to vulu okugwanitha po oshinakugwanithwa shontumba, pula ekwatho. Shimwe ishewe, kala wa manguluka okupula ekwatho kuTate yetu gwomegulu ngoka ha gandja, e ku pe “oonkondo dhi vule ndhoka dhopaunshitwe.” (2 Kor. 4:7, NW; Luk. 11:13) MOmbiimbeli omu na iiholelwa oyindji yankene Jehova a li a kwathele aalumentu naakiintu, moku ya pa ehalo noonkondo ya katuke oonkatu. Sho tatu kundathana yimwe yomiiholelwa mbyoka, kambadhala okudhiladhila omikalo moka Jehova ta vulu oku ku longitha, wu ninge sha faathana.

SHOKA AALUMENTU YAMWE YA VULU OKUNINGA

5. Oshike tatu ilongo kunkene Jehova a longitha Moses nosho wo pethimbo ndyoka e shi ningi, a hupithe oshigwana She?

5 Jehova okwa li a ningitha Moses a hupithe Aaisraeli. Uunake Jehova a li e mu longitha? Mbela okonima sho a “longwa uunongo auhe wAaegipiti”? (Iil. 7:22-25) Aawe. Okwe mu longitha owala konima sho e mu kwathele a kale omulumentu omwiifupipiki nomunambili. (Iil. 7:30, 34-36) Jehova okwa li a pe Moses uulaadhi a thikame koshipala shomupangeli omunankondo gwaEgipiti. (Eks. 9:13-19) Oshike tatu ilongo kunkene Jehova a longitha Moses nosho wo ethimbo ndyoka e shi ningi? Jehova oha longitha mboka haya ulike omaukwatya gopakalunga naamboka ye mu inekela kutya oye ta vulu oku ya pa oonkondo. — Fil. 4:13.

6. Oshike tatu ilongo komukalo moka Jehova a longitha Barsillai, a kwathele omukwaniilwa David?

6 Konima yomathelemimvo, Jehova okwa li a longitha Barsillai, a kwathele omukwaniilwa David. David naantu ye, oya li ya “sa ondjala nenota noya vulwa,” pethimbo taya yi ontuku Absalom, omwanamati gwaDavid. Barsillai, ngoka a li omukokele pethimbo ndyoka, okwa li a tula omwenyo gwe moshiponga pamwe nayalwe, opo ya kwathele David naamboka ya li naye. Barsillai ka li a thiki pehulithodhiladhilo kutya molwaashoka okwa kulupa, ka li we ta vulu okulongithwa kuJehova. Pehala lyaashono, okwa longitha shoka a li e na, a kwathele aapiya yaKalunga mboka ya li mompumbwe. (2 Sam. 17:27-29) Shoka otashi tu longo shike? Kutya nduno otu na omimvo ngapi, otatu vulu okulongithwa kuJehova tu kwathele ooitaali ooyakwetu mboka ye li mompumbwe, kutya nduno oyomoshilongo shetu nenge oyokoshilongo shilwe. (Omayel. 3:27, 28; 19:17) Nonando itatu vulu okuya kuyo tu ke ya kwathele tse yene, otatu vulu okugandja omayambidhidho kiilonga yomuuyuni awuhe, opo ga longithwe mokukwathela aamwatate naamwameme mboka. — 2 Kor. 8:14, 15; 9:11.

7. Jehova okwa longitha ngiini Simeon, nongiini oku shi tseya taku vulu oku tu kumika?

7 Jehova okwa li a uvanekele Simeon, omulumentu omukokele omudhiginini muJerusalem kutya ita si, manga inaa mona Mesiasa. Euvaneko ndyoka oli na okukala lya li lya kumike Simeon noonkondo, oshoka okwa kala a tegelela Mesiasa uule womimvo odhindji. Jehova okwa li e mu yambeke, omolweitaalo neidhidhimiko lye. Esiku limwe, “Ombepo Ondjapuki” oye mu fala motempeli. Okwa li a mono mo okahanona Jesus, na Jehova okwa li e mu longitha a popye ehunganeko kombinga yokanona hoka ka li taka ka ninga Kristus. (Luk. 2:25-35) Nonando Simeon otashi vulika a si manga Jesus inaa tameka uukalele we kombanda yevi, okwa li a nyanyukilwa uuthembahenda mboka a li e na, nota ka nyanyukilwa wo iinima oyindji monakuyiwa. Muuyuni uupe, omulumentu ngoka omudhiginini, ota ka mona nkene epangelo lyaJesus tali ka kala elalekonuuyamba kaantu ayehe kombanda yevi. (Gen. 22:18) Otatu vulu wo okukala twa nyanyukilwa uuthembahenda kehe mboka Jehova te tu pe miilonga ye.

8. Jehova ota vulu ngiini oku tu longitha ngaashi a li a longitha Barnabas?

8 Methelemimvo lyotango E.N., omulumentu ha gandja gwedhina Josef, okwa li i igandja a longithwe kuJehova. (Iil. 4:36, 37) Molwaashoka Josef otashi vulika a li e shi nawa okuhekeleka yalwe, aayapostoli oye mu luku Barnabas, ndyoka tali ti “omukumiki.” Pashiholelwa, sho Saulus a ningi omwiitaali, aamwahe oyendji oya kala haye mu tila, molwaashoka okwa li ha hepeke omagongalo. Nonando ongawo, Barnabas okwa li e mu hekeleke noku mu kwathela, na Saulus shoka oku na okukala a li e shi pandula noonkondo. (Iil. 9:21, 26-28) Konima yethimbo, aakuluntugongalo yomuJerusalem oya li ya mono kutya osha pumbiwa okuladhipika aamwahe yomuAntiokia shomuSiria. Olye ya li ya tumu ko? OBarnabas! Oya ningi etokolo ewanawa. Ombiimbeli oye tu lombwela kutya Barnabas okwe “ya kumagidha ayehe, ya ninge etokolo moomwenyo dhawo okukalela Omuwa.” (Iil. 11:22-24) Sha faathana, nokunena Jehova ota vulu oku tu kwathela tu kale hatu ‘kumike’ Aakriste ooyakwetu. Pashiholelwa, otashi vulika e tu longithe tu hekeleke mboka ya silwa. Nenge ota vulu oku tu inyengitha tu talele po nenge tu dhengele ngoka te ehama nenge a polimana, tu popye naye oohapu tadhi hekeleke. Mbela oto ka etha Jehova e ku longithe ngaashi a li a longitha Barnabas? — 1 Tes. 5:14.

9. Oshike tatu vulu okwiilonga komukalo ngoka Jehova a kwathele omumwatate gwedhina Vasily, a kale omukuluntugongalo omwaanawa?

9 Jehova okwa li a kwathele omumwatate gwedhina Vasily, a kale omukuluntugongalo omwaanawa. Sho a ningi omukuluntugongalo pethimbo e na omimvo 26, okwa li a tila kutya ina gwana okukwathela egongalo pambepo, unene tuu mboka ya li moonkalo oondhigu. Nonando ongawo, okwa dheulwa nawa kaakuluntugongalo mboka ye na owino nosho wo kOsikola yUukalele wUukwaniilwa ndjoka a li a hiti. Omumwatate Vasily okwa longo nuudhiginini, opo a hwepopale. Pashiholelwa, okwa li a ningi omusholondondo gwomalalakano omashona, ngoka a hala okugwanitha po. Sho a ende te ga adha, nuumbanda we owa ende tawu zi po. Ngashingeyi ota ti: “Shoka nda li handi tila nale, ngashingeyi ohashi etele ndje enyanyu enene. Uuna Jehova a kwathele ndje ndi mone enyolo ndyoka tandi vulu okulongitha ndi hekeleke omumwatate nenge omumwameme megongalo, ohashi nyanyudha ndje noonkondo.” Aamwatate, ngele omwa hala okulongithwa kuJehova ngaashi omumwatate Vasily, Jehova ota vulu oku mu pa owino mu vule okulonga oshindji megongalo.

SHOKA AAKIINTU YAMWE YA VULU OKUNINGA

10. Abigal okwa li a ningi shike, nowi ilonga shike koshiholelwa she?

10 David naantu ye, oya kala nokutidhwa komukwaniilwa Saul, noya li ya pumbwa ekwatho. Aantu yaDavid oya li ya pula omulumentu omuyamba, Omwiisraeli, Nabal, e ya pe iikulya mbyoka ta vulu oku ya pa. Oya li ye uvite ya manguluka oku mu pula, oshoka oya li ya gamene iimuna ye mombuga. Ihe Nabal ngoka i ihole mwene, okwa tindi oku ya pa sha. David okwa geye noonkondo, nokwa li a hala okudhipaga Nabal naalumentu yomegumbo lye. (1 Sam. 25:3-13, 22) Ihe omukulukadhi gwaNabal, Abigal, okwa li omunandunge nomwaanawa. Okwa ulike uulaadhi uunene, sho i ihata poompadhi dhaDavid, e te mu indile kaa dhipage nokaa galulile Nabal naantu ye ondjahi. Okwe mu pe omayele nuukeka a ethele iinima miikaha yaJehova. Oohapu dheifupipiko dhaAbigal nosho wo oonkatu dhe dhopandunge, oya gumu omutima gwaDavid. Okwa thiki pehulithodhiladhilo kutya Jehova oye a tumu Abigal. (1 Sam. 25:23-28, 32-34) Abigal okwa li e na omaukwatya omawanawa, ngoka ge mu ningitha a longithwe kuJehova. Sha faathana, aamwameme Aakriste mboka ya kotoka noye na oondunge, otaya vulu okulongithwa kuJehova ya koleke omaukwanegumbo gawo nayalwe megongalo. — Omayel. 24:3; Tit. 2:3-5.

11. Oyanakadhona yaShallum oya li ya ningi shike, noolye kunena taye ya holele?

11 Konima yomathelemimvo ogendji, oyanakadhona yaShallum oya li yamwe yomwaamboka ya longithwa kuJehova, ya tungulule edhingililokuma lyaJerusalem. (Neh. 2:20; 3:12) Nonando he okwa li omuleli, oya li ye na ehalo lyokulonga iilonga mbyoka iidhigu noya nika oshiponga. (Neh. 4:15-18) Yo kaya li nando ya fa aawiliki yomoshilando Tekoa, mboka ya “tindi okulonga iilonga” ye yi pewa. (Neh. 3:5) Oyanakadhona yaShallum kaya li tuu ya nyanyukwa, sho edhingililokuma lya pu owala muule womasiku 52! (Neh. 6:15) Pethimbo lyetu, aamwameme mboka ye na ehalo lyokwiiyamba, ohaya kala ya nyanyukwa okulonga iilonga iiyapuki yi ikalekelwa, ngaashi okutunga nokwoopalekulula omatungo ngoka ga yapulilwa Jehova. Uunkulungu wawo, uulaadhi wawo nuudhiginini wawo, oya simanenena mokugwanitha po iilonga mbika.

12. Jehova ota vulu oku tu longitha ngiini, ngaashi a li a longitha Tabita?

12 Jehova okwa li a kwathele Tabita a kale “aluhe ta longo uuwanawa nota kwatha,” unene tuu aaselekadhi. (Iil. 9:36) Molwaashoka okwa li omuntu ha gandja nomunalukeno, oyendji oya lili sho a si. Ihe oya li ya nyanyukwa noonkondo, sho omuyapostoli Petrus e mu yumudha. (Iil. 9:39-41) Oshike tatu ilongo koshiholelwa shaTabita? Kutya nduno otu li aagundjuka nenge aakuluntu, aalumentu nenge aakiintu, atuheni otatu vulu okugandja ekwatho tali longo kaamwatate naamwameme. — Heb. 13:16.

13. Omumwameme Ruth ngoka a li e na oohoni, okwa longithwa ngiini kuJehova, nokwa ti ngiini?

13 Omumwameme gwedhina Ruth ngoka a li e na oohoni, okwa li a hala a ninge omutumwa. Sho a li omugundjuka, okwa li ha longo egumbo negumbo te endelele unene, ta gandja uufo. Ota ti: “Iilonga mbyoka onda li handi yi nyanyukilwa lela.” Ihe osha li oshidhigu kuye okuuvithila aantu pomagumbo gawo noku ya lombwela kombinga yUukwaniilwa waKalunga. Nonando Ruth okwa li e na oohoni, okwa ningi omukokolindjila gwondjigilile, sho e na omimvo 18. Mo 1946, okwa li a hiti Osikola yOmbiimbeli yoWatchtower yaGilead, lwanima e ta ka longela koHawaii nokoJapani. Jehova okwa li e mu longitha lela a uvithe onkundana ombwanawa miilongo mbyoka. Konima yomimvo 80 lwaampono ndhoka a kala ta uvitha, okwa ti: “Jehova okwa kala ekwatho enene kungame. Okwa kwathela ndje ndi kale kaandi na we oohoni. Onda tompwa lela kutya Jehova ota vulu okulongitha kehe ngoka e mu inekela.”

ETHA JEHOVA E KU LONGITHE

14. Shi ikolelela kAakolossa 1:29, oshike tu na okuninga, opo Jehova e tu longithe?

14 Mondjokonona ayihe yaantu, Jehova okwa kala nokulongitha aapiya ye ya gwanithe po iinakugwanithwa oyindji yi ili noyi ili. Ota vulu oku ku kwathela wu ninge shike? Oshindji oshi ikolelela kungoye kutya owa hala okulonga nuudhiginini shi thike peni. (Lesha Aakolossa 1:29.) Ngele owi igandja, Jehova ota vulu oku ku kwathela wu kale omuuvithi gwevaangeli omulaadhi, omulongi omwaanawa, omuhekeleki gwashili, omuniilonga onkulungu, kuume kashili nenge kehe shoka a pumbwa a gwanithe po ehalo lye.

15. Ngaashi sha popiwa muTimoteus gwotango 4:12, 15, kunena aamwatate aagundjuka oye na okwiindila Jehova e ya kwathele ya ninge shike?

15 Ongiini kombinga yeni aamwatate aagundjuka, mboka mu uka muukuluntu? Momagongalo omu na ompumbwe onene yaamwatate aagundjuka, mboka ya pumbwa okukwathela ye li aayakuligongalo. Momagongalo ogendji, aakuluntugongalo oyendji ye vule aayakuligongalo. Mbela yamwe yomune aamwatate aagundjuka, itamu vulu okukala mu na ehalo lyokulonga oshindji megongalo? Omathimbo gamwe, aamwatate yamwe ohaya ti: “Onda gwanenwa owala kokukala omuuvithi.” Ngele nangoye osho ho kala wu uvite ngawo, indila Jehova e ku kwathele wu kale wu na ehalo lyokuninga omuyakuligongalo noku ku pe oonkondo wu vule okulonga oshindji ngaashi to vulu, miilonga ye. (Omuuv. 12:1) Otwa pumbwa ekwatho lyeni! — Lesha 1 Timoteus 4:12, 15.

16. Oshike tu na okupula Jehova, nomolwashike?

16 Jehova ota vulu oku ku kwathela wu longe shoka a hala, opo a gwanithe po ehalo lye. Onkee ano, mu pula e ku pe ehalo lyokulonga iilonga ye, e to mu pula wo e ku pe oonkondo ndhoka wa pumbwa. Kutya nduno owu li omugundjuka nenge omukokele, longitha ethimbo lyoye, oonkondo dhoye niiniwe yoye, wu simanekithe Jehova ngashingeyi. (Omuuv. 9:10) Ino etha nando uumbanda nenge eiyuvo lyokukala wu uvite kuu na oshilonga, yi ku imbe okulonga oshindji ngaashi to vulu miilonga yaJehova. Kashi shi tuu uuthembahenda uunene kutseni atuheni, okukala tu na ombinga nokuli nando onshona, mokusimanekitha Tate yetu omunahole!

EIMBILO 127 Ondi na okukala omuntu a tya ngiini?

^ okat. 5 Mbela oho kala wu uvite itoo vulu okulonga oshindji miilonga yaJehova? Mbela oho kala to ipula ngele natango owu na oshilonga kuye? Nenge oho kala wu uvite kutya ito vulu okulongithwa kuye momukalo ngoka a hala, wu longe oshindji? Oshitopolwa shika otashi ka kundathana omikalo dhi ili nodhi ili moka Jehova ta vulu oku ku pa ehalo noonkondo, opo wu vule okuninga shoka a hala, a gwanithe po elalakano lye.

^ okat. 3 Nonando Paulus ontumwafo ye okwa li e yi nyolele Aakriste mboka ya li ko omimvo 2 000 nasha dha ka pita, paushili wo wene, oohapu dhe otadhi longo kaapiya yaJehova ayehe.