Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

“Oohapu dhaKalunga ketu otadhi kala sigo aluhe”

“Oohapu dhaKalunga ketu otadhi kala sigo aluhe”

“Omwiidhi otagu kukuta, noongala otadhi ganya, ihe oohapu dhaKalunga ketu otadhi kala sigo aluhe.” — JES. 40:8.

OMAIMBILO: 116, 115

1, 2. (a) Ando kapwa li Ombiimbeli, mbela ando onkalamwenyo oya tya ngiini? (b) Oshike tashi vulu oku tu kwathela tu mone mo uuwanawa mOohapu dhaKalunga?

ANDO kapwa li Ombiimbeli, mbela ando onkalamwenyo yoye oya tya ngiini? Ando ku na omayele ge shi kwiinekelwa, ngoka taga vulu oku ku kwathela kehe esiku. Ando ino vula okumona omayamukulo taga mbilipaleke gomapulo kombinga yaKalunga, yonkalamwenyo noyonakuyiwa. Natango, ando ino tseya nkene Jehova a li u ungaunga naantu pethimbo lyonale.

2 Elago enene, inatu iyadha monkalo ya tya ngawo. Jehova okwe tu pa Oohapu dhe, Ombiimbeli. Okwe tu shilipaleka kutya etumwalaka lyayo otali kala sigo aluhe. Omuyapostoli Petrus okwa totha mo Jesaja 40:8. Ovelise ndjoka inayi ukitha unene kOmbiimbeli, ihe oketumwalaka lyayo. (Lesha 1 Petrus 1:24, 25.) Odhoshili kutya otatu vulu okumona mo uuwanawa mOmbiimbeli, unene tuu ngele oyi li melaka ndyoka tu uvite ko nawa. Aantu mboka ye hole Oohapu dhaKalunga, uushili mboka oya kala ye wu shi. Uule womimvo omathele, aanamitima omiwanawa oya kala taya longo nuudhiginini, ya toloke Ombiimbeli noku yi andjaganeka, nonando oya kala taya patanekwa. Shoka ya li taya ningi osha li metsokumwe nehalo lyaKalunga, ngoka a hala “aantu ayehe ya hupithwe noya tseye oshili.” — 1 Tim. 2:3, 4.

3. Oshike tatu ka kundathana moshitopolwa shika? (Tala kethano lyopetameko.)

3 Moshitopolwa shika otatu ka kundathana iiholelwa yankene Oohapu dhaKalunga dha hupu, nonando (1) elaka olya kala tali lunduluka, (2) opwa kala omahumokomeho gopapolotika, ngoka ga nwetha mo elaka ndyoka lya li hali popiwa koyendji, nosho wo (3) okutolokwa kwOmbiimbeli hoka kwa kala taku patanekwa. Uuwanawa wuni tatu ka mona, ngele otwa kundathana iinima mbyoka? Ohole yetu yokuhola Oohapu dhaKalunga otayi ka koka. Otatu ka kala wo tu hole Omunyoli gwOmbiimbeli noonkondo, ngoka e yi tu pa, opo tu mone mo uuwanawa. — Mika 4:2; Rom. 15:4.

ELAKA OLYA KALA TALI LUNDULUKA

4. (a) Mokweendela ko kwethimbo, omalaka oga kala taga lunduluka ngiini? (b) Oshike tashi ulike kutya Kalunga ketu iha tongola aantu pamalaka gawo, naashoka oshi ku uvitithe ngiini?

4 Mokweendela ko kwethimbo, omalaka oga kala taga lunduluka. Iitya nomautumbulilo otashi vulika ya kala tayi gandja omaityo ga yooloka ko kwaangoka gopetameko. Pashiholelwa, dhiladhila kombinga yiitya nomautumbulilo gomelaka lyoye ngoka ga lunduluka. Odhoshili kutya iitya nomautumbulilo gomelaka lyOshihebeli nOshigreka shonale moka mwa tolokwa Ombiimbeli, nayo oye ende tayi lunduluka. Oshihebeli nOshigreka shokunena, oya yooloka ko kOshihebeli nOshigreka shopetameko. Nonando ongawo, kehe gumwe ngoka a hala okuuva ko Oohapu dhaKalunga, ne dhi leshe, kashi na nduno mbudhi kutya odha tolokwa mOshihebeli nOshigreka shokunena. Yamwe oya li yu uvite kutya opo ya vule okulesha Ombiimbeli, oye na okwiilonga Oshihebeli nOshigreka shopetameko. Ihe shoka hasho shi li lela ngawo. * Elago enene, Ombiimbeli ngashingeyi oya tolokwa momalaka 3 000 lwaampono. Osha yela kutya Jehova okwa hala aantu ‘yomomihoko adhihe, omalaka agehe niigwana ayihe,’ ya mone mo uuwanawa mOohapu dhe. (Lesha Ehololo 14:6.) Mbela shoka itashi ku hedhitha popepyeelela naKalunga ketu omunahole, ngoka kee na okatongo? — Iil. 10:34.

5. Oshike sha ningitha Ombiimbeli yo-King James Version yi kale ondhindhilikwedhi?

5 Odhoshili kutya omalaka oge enda taga lunduluka, naashoka osha guma wo nomalaka moka Ombiimbeli ya kala nokutolokwa. Etoloko lyOmbiimbeli ndyoka lya li lyu uvitiwe ko nuupu petameko, otashi vulika konima lya ka kala kaali uvitiwe ko we. Natu tale koshiholelwa shetoloko lyOmbiimbeli yimwe yOshiingilisa. Ombiimbeli yo-King James Version tango oya nyanyangidhwa mo 1611. Oya ningi yimwe yomOombiimbeli dhOshiingilisa ndhoka dhi shiwike apuhe, noya li tayi dhana onkandangala ngele tashi ya pelaka lyOshiingilisa. * Shoka oshindhindhilikwedhi, Ombiimbeli yo-King James Version inayi longitha naanaa edhina lyaKalunga, “Jehova”. Oye li longitha owala moovelise oonshona. Moovelise dhilwe dhOmanyolo gOshihebeli moka mwa li mwa longithwa edhina lyaKalunga petameko, oya longitha uutumbulilo “OMUWA” moondanda onene. Lwanima, oya ka longitha uutumbulilo “OMUWA” moovelise dhimwe dhOmanyolo gopaKriste gOshigreka wu li moondanda onene. Kungawo, Ombiimbeli yo-King James Version oyu ulike mpoka pu na okukala edhina lyaKalunga mEtestamendi Epe.

6. Omolwashike twa pandula sho tu na Ombiimbeli yo-New World Translation?

6 Sho Ombiimbeli yo-King James Version opo ye ya, oya kala yi uvitiwe ko nawa, ihe mokweendela ko kwethimbo iitya yayo oye ende tayi pingenwa po kwaambyoka iipe. Shoka osho sha li ngawo nomomatoloko gOombiimbeli dhonale momalaka galwe. Mbela inatu pandula sho tu na Ombiimbeli yo-New World Translation of the Holy Scriptures, ndjoka ya longitha elaka lyoshinanena? Ombiimbeli ndjoka oya tolokwa ya gwana po nenge iitopolwa yawo yimwe, momalaka ge vulithe 150, noyi niwe kaantu oyendji kunena. Molwaashono oya yela noya longitha iitya yi uvitike, oye shi ningitha oshipu, opo etumwalaka lyaKalunga li adhe omitima dhetu. (Eps. 119:97) Shoka sha simanenena, Ombiimbeli yo-New World Translation, oya longitha edhina lyaKalunga pomahala mpoka li na okukala mOmanyolo.

ELAKA NDYOKA LYA LI HALI POPIWA KOYENDJI

7, 8. (a) Omolwashike Aajuda mboka ya li ko pwa pita ngashingeyi omimvo 2 217 lwaampono, ya li itaaya vulu we okuuva ko Omanyolo gOshihebeli? (b) Ombiimbeli yo-Septuagint yOshigreka oshike?

7 Omahumokomeho gopapolotika muuyuni, omathimbo gamwe ohaga nwetha mo elaka ndyoka tali popiwa koyendji. Kalunga okwa shilipaleke ngiini kutya omahumokomeho ngono ite etha ga ningithe Oohapu dhe dhi kale kaadhi uvitiwe ko kaantu? Oshiholelwa shopethimbo lyonale, otashi tu kwathele tu mone eyamukulo. Omambo gOmbiimbeli 39 gopetameko, oga li ga nyolwa kAaisraeli nenge tu tye kAajuda. Oyo ya li ya “pewa oohapu dhaKalunga” petameko. (Rom. 3:1, 2) Nonando ongawo, omimvo 2 317 lwaampono dha ka pita, Aajuda oyendji kaya li we yu uvite ko Oshihebeli. Omolwashike mbela? Omolwaashono sho Aleksander Omunene a sindi oshitopolwa oshinene shuuyuni, okwa tamununa mo Epangelo lyaGreka. (Dan. 8:5-7, 20, 21) Sho epangelo ndyoka lya kwata ko oshitopolwa oshinene, Oshigreka osho sha kala tashi popiwa koyendji, mwa kwatelwa nAajuda mboka ya li yi ihanena mo. Aajuda oyendji oya ningi aapopi yOshigreka, nokaya li we naanaa yu uvite ko Omanyolo gOshihebeli. Oshike sha li she ya kwathele?

8 Omimvo 250 lwaampono manga Jesus inaa valwa, omambo gatano gOmbiimbeli gopetameko, oga li ga tolokwa mOshigreka okuza mOshihebeli. Konima yethimbo, Omanyolo gOshihebeli agehe oga ka tolokwa mOshigreka noga ka pwa, pwa pita ngashingeyi omimvo 2 217 lwaampono. Etoloko ndyoka olya li lya lukwa Ombiimbeli yOshigreka yedhina Septuagint. Ihe Ombiimbeli yo-Septuagint oyo yotango ya li ya tseyika yi na Omanyolo agehe gOshihebeli.

9. (a) Ongiini Ombiimbeli yo-septuagint nomatoloko galwe, ga kwathele aantu ya vule okulesha Oohapu dhaKalunga? (b) Oovelise dhini wu hole mOmanyolo gOshihebeli?

9 Ombiimbeli yo-Septuagint oya li ya kwathele aapopi yOshigreka nayalwe ya vule okulesha Omanyolo gOshigreka. Dhiladhila owala nkene ya li ya nyanyukwa, sho ya li taya vulu okuuva ko nenge okulesha Oohapu dhaKalunga melaka ndyoka ya yama! Mokweendela ko kwethimbo, Ombiimbeli oya ka tolokwa momalaka galwe ngoka ga li ge shiwike nawa, ngaashi Oshisiria, Oshigotia nOshilatina. Sho aantu ya lesha Omanyolo Omayapuki melaka ndyoka yu uvite ko nawa, oshe ya kwathele ya kale ye na mo oovelise ndhoka ye hole unene, ngaashi wo natse kunena. (Lesha Episalomi 119:162-165.) Odhoshili kutya Oohapu dhaKalunga odha tsikile okukala po, nonando omalaka oga kala nokulunduluka.

OKUTOLOKWA KWOMBIIMBELI TAKU PATANEKWA

10. Omolwashike pethimbo lyomwiilongi gwuuteolohi, gwedhina John Wycliffe, aantu kaaya li ye na Ombiimbeli?

10 Omathimbo nomathimbo, aawiliki aanankondo oya kala taya keelele aantu kaaya leshe Ombiimbeli. Ihe aanamitima omiwanawa inaye etha ya yiwe moshipala keshongo ndyoka. Pashiholelwa, natu taleni omwiilongi gwuuteolohi, gwedhina John Wycliffe ngoka a li ko lwopokati komumvo 1301 nomumvo 1400. Okwa li itaala kutya kehe gumwe ota vulu okumona mo uuwanawa mOohapu dhaKalunga. Ihe pethimbo lye, aantu oyendji moIngilanda kaya li ye na Ombiimbeli. Omolwashike mbela? Etompelo limwe olyo kutya Ombiimbeli oya li yi na ondilo noya li hayi nyolwa noonyala. Shimwe ishewe, aantu oyendji kaya li ye shi okulesha. Odhoshili kutya otashi vulika ya li ngaa hayu uvu oovelise dhontumba tadhi leshwa, uuna ya yi kongeleka. Ihe nonando ongawo, kaya li ye dhi uvite ko. Omolwashike mbela? Omolwaashoka Ombiimbeli yedhina (Vulgate) ndjoka ya li hayi longithwa mongeleka, oya li ya nyolwa mOshilatina. Omathelemimvo goPokati, elaka lyOshilatina olya kala kaali uvitiwe ko koyendji. Ongiini aantu ya li taye ku uva ko etumwalaka lyOmbiimbeli? — Omayel. 2:1-5.

Tatekulu John Wycliffe nayalwe oya li ya halelela okukwathela aantu ayehe ya tseye Oohapu dhaKalunga. Mbela nangoye osho wa hala okuninga ngawo? (Tala okatendo 11)

11. Ombiimbeli yaWycliffe oya li ya dhana onkandangala yini?

11 Momumvo 1382, tatekulu Wycliffe okwa li a toloka Ombiimbeli mOshiingilisa. Ombiimbeli ndjoka oya li ya kwathele noonkondo aalanduli ye oyendji meendelelo. Oya li okangundu haki ithanwa Lollards, noya li ya halelela okukwathela aantu yowala ya tseye Oohapu dhaKalunga. Oya ningi po shike? Oya li haye ende koompadhi momikunda dhaIngilanda ashihe tayu uvithile aantu. Olundji oya li haya leshele aantu omanyolo mOmbiimbeli yaWycliffe, noku ya thigila ookopi ndhoka dha nyolwa nomake. Oonkambadhala dhawo odha li dha kwathele aantu oyendji ya kale ye na ohokwe mOmbiimbeli.

12. Aasita oya li yi ihumbatele ngiini Wycliffe niilonga ye?

12 Mbela aasita oya li yi inyenge ngiini koshinima shoka? Oya li ya tondo Wycliffe, Ombiimbeli ndjoka a toloka nosho wo aalanduli ye. Oya li ya hepeke okangundu kaalanduli ye. Oya li wo ya hanagula po ookopi odhindji dhOmbiimbeli yaWycliffe kehe tuu mpoka taye dhi adha. Nokuli nokonima sho Wycliffe a sa nale, natango aasita oya li ye mu tala ko e li omutondi gwawo. Odhoshili kutya kaya li taya vulu okugeela omuntu ngoka kaa li we momwenyo. Ihe aasita oya li ya lafulula mo omasipa gaWycliffe e taye ga fike po. Omutoko oye gu umbile momulonga. Nonando ongawo, inaya vula okukeelela aantu mboka ya hala okulesha nokuuva ko Oohapu dhaKalunga. Momimvo omathele dha ka landula ko, aantu oyendji moEuropa nomiitopolwa yilwe muuyuni, oya tameke okutoloka Ombiimbeli noku yi andjaganeka. Oya li ye yi toloka momalaka ngoka gu uvitiwe ko koyendji, opo ya mone mo uuwanawa.

‘NGOKA TE KU LONGO SHOKA SHE KU OPALELA’

13. Otu na uushili wuni, notawu koleke ngiini eitaalo lyetu?

13 Ombiimbeli oya nwethwa mo kuKalunga. Ihe itashi ti kutya Aakriste kunena oye na okudhiladhila kutya iilonga yokutoloka Ombiimbeli yo-Septuagint, yaWycliffe, yo-King James Version nenge omatoloko galwe oya li ya nwethwa mo kuKalunga. Nonando ongawo, sho tatu konakona ondjokonona yomatoloko ngono nagalwe ogendji ngoka ga kala nokunyanyangidhwa, otaga ambidhidha oohapu ndhika tadhi ti: Ngaashi Jehova u uvaneka, Oohapu dhe otadhi kala sigo aluhe. Mbela okutseya kutya ashihe shoka Jehova u uvaneka otashi ka gwanithwa, itashi koleke eitaalo lyoye? — Jos. 23:14.

14. Oohapu dhaKalunga ohadhi koleke ngiini ohole yetu yoku mu hola?

14 Okutala kunkene Jehova a kala nokugamena Oohapu dhe uule womimvo, ohashi koleke eitaalo lyetu nohole yetu yoku mu hola. * Omolwashike Jehova a gandja Oohapu dhe komeho gaayihe? Omolwashike u uvaneka kutya ote ke dhi gamena? Omolwaashono oku tu hole nokwa hala oku tu longa nkene tadhi vulu oku tu etela uuwanawa. (Lesha Jesaja 48:17, 18.) Shoka ohashi tu inyengitha tu kale tu mu hole notu vulike kiipango ye. — 1 Joh. 4:19; 5:3.

15. Oshike tatu ka kundathana moshitopolwa tashi landula?

15 Opo tu ulike kutya otwa pandula Oohapu dhaKalunga, otu na oku dhi konakona tu mone mo uuwanawa thiluthilu. Ongiini tatu vulu okumona uuwanawa mokulesha Ombiimbeli paumwene? Ongiini tatu vulu okukwathela mboka tatu tsakaneke muukalele ya kale ya simaneka Ombiimbeli? Ongiini mboka haya longo aantu megongalo taya vulu okushilipaleka kutya shoka taya longo oshi li metsokumwe nOmanyolo? Otatu ka kundathana omayamukulo gomapulo ngoka moshitopolwa tashi landula.

^ okat. 4 Tala oshitopolwa: “Do You Need to Learn Hebrew and Greek?” (Mbela owa pumbwa okwiilonga Oshihebeli nOshigreka?) shi li mOshungolangelo yOshiingilisa ye 1 Novomba 2009.

^ okat. 5 Omipopyofano odhindji dhomOshiingilisa odha za mOmbiimbeli yo-King James Version. Pashiholelwa: ‘okwi iyundulile pevi koshipala she,’ “oontumba dhokoshama” nosho wo “anekeni omaudhigu geni koshipala she.” — Num. 22:31; Job 19:20; Eps. 62:8.

^ okat. 14 Tala oshimpungu: “ Shi imonena ko ngoye mwene.”