Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Kotoka kuu ninge Ombiimbeli oshiketi

Kotoka kuu ninge Ombiimbeli oshiketi

“OOHAPU dhaKalunga odhi na omwenyo nodhi na oonkondo dhokulonga sha.” (Heb. 4:12) Sho Omuyapostoli Paulus a nyola oohapu ndhoka okwa li ta tsu omuthindo kutya Ombiimbeli oyi na oonkondo dhokulundulula omitima nosho wo oonkalamwenyo dhaantu.

Ihe konima yeso lyaayapostoli, aantu oya kala ya ngwangwana shi na ko nasha noonkondo dhetumwalaka lyOmbiimbeli sho aashunimonima ya holoka nokupilika oohapu ndhoka. (2 Pet. 2:1-3) Okuza mpono, aawiliki yoongeleka oya tameke okulongitha Oohapu dhaKalunga miinima yuumpulile. Omuprofesoli Harry Y. Gamble okwa nyola kombinga “yokulongitha omanyolo gopaKriste miinima yuumpulile.” Okwa ti kutya omimvo 1 800 lwaampono dha ka pita, omusita gumwe gwedhina Origen okwa tile “oohapu oondjapuki ohadhi etele uuwanawa ngoka te dhi pulakene: ngele oohapu odhi na oonkondo miinima yuumpulile yaapagani, oohapu ndhoka dha nwethwa mo kuKalunga odhi na okukala dhi na oonkondo dhi vulithe po.” Ye John Chrysostom ngoka a li ko omimvo 1 700 lwaampono dha ka pita, okwa nyola a ti kutya “ondiaboli itayi ka kala yi na omukumo gwokuya megumbo moka mu na Ombiimbeli.” Okwa ti kutya aantu yamwe ohaya zala moothingo dhawo omanyolo gontumba ga za moohapu dhOmaavangeli dhi li iiketi. Omuprofesoli Gamble okwa gwedha ko a ti kutya omwiilongi gwuuteolohi gwaKatoolika, Augustine “okwa li e wete shi li nawa okutula kohi yoshigwilo Ombiimbeli ya yanunwa pEvaangeli lyaJohannes ngele omuntu ote ehama omutse.” Kungeyi, oohapu dhOmbiimbeli odha li dha longithwa momukalo guumpulile. Mbela owa tala ko Ombiimbeli yi li oshiketi nenge oshikwathi shokweeta elago, nenge oshinima shoka hashi vulu okugamena omuntu kuuwinayi?

Omukalo gumwe ngoka gu li apuhe gokulongitha Ombiimbeli papuko ogwo oku yi longitha yi li oshiketi. Ngiini mbela? Olundji shoka ohashi ningwa ngele omuntu ta pandja pembo kehe, e ta lesha ovelise kehe ndjoka a mono tango, e na eitaalo kutya oohapu ndhoka otadhi ke mu kwathela. Pashiholelwa, omuprofesoli Gamble okwa ti kutya esiku limwe sho Augustine u uvu ewi lyokanona puushinda taka ti: “Kutha wu leshe, kutha wu leshe.” Augustine okwa li e wete kutya ota lombwelwa kuKalunga a pandje Ombiimbeli ye a leshe ovelise yotango ndjoka ta mono.

Mbela ino uva nale kombinga yaantu mboka haya galikana kuKalunga uuna ye li monkalo ondhigu, opo ihe taya patulula Ombiimbeli shaampoka ya thikile neitaalo kutya ovelise ndjoka taya mono tango otayi ke ya kwathela yu ungaunge nuupyakadhi mboka ye na? Nonando otashi vulika ya li ye shi ningi nelalakano ewanawa, Aakriste kaye na okulongitha omukalo gwa tya ngaaka okukonga ekwatho mOmbiimbeli.

Jesus okwa li a shilipaleke aalongwa ye kutya ote ke ya tumina ‘omupopili ombepo ondjapuki.’ Okwa tsikile ko ta ti: ‘Oyo otayi ke mú longa iinima ayihe, notayi ke mú dhimbulutha iinima ayihe mbyoka nde yi mú lombwela.’ (Joh. 14:26) Ihe ngele oho patulula Ombiimbeli kaposi kayaalela nokulesha ovelise ndjoka wi itsu, ito ka mona ontseyo yasha.

Kakele komukalo ngoka, aantu apuhe oye na iidhila yilwe mbyoka haya ningi taya longitha Ombiimbeli. Oohapu dhaKalunga itadhi popile oshinima shoka, odhi indika okuyanekela. (Iil. 19:19; Lev. 19:26; Deut. 18:9-12) Eeno shili, “Oohapu dhaKalunga odhi na omwenyo nodhi na oonkondo dhokulonga sha,” ihe otu na okukala tu na owino yoku dhi longitha. Ontseyo yashili yOmbiimbeli oyo hayi hwepopaleke oonkalamwenyo dhaantu, ihe hangele taya longitha Ombiimbeli yi li oshiketi. Ontseyo ndjoka oya kwathela aantu oyendji ya kale ye na eihumbato ewanawa, ye ethe po oonkalamwenyo dha nyata, ya kale ye na ombili momagumbo nokukala wo ye na ekwatathano lyopothingo nOmunyoli gwayo.