Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Kala aluhe wi inekela muJehova

Kala aluhe wi inekela muJehova

“Aantu ne, inekeleni aluhe Kalunga.” —  EPS. 62:8.

1-3. Omolwashike Paulus a li a tompwa kutya ota vulu okwiinekela muJehova? (Tala kethano lyopetameko.)

OSHA li sha nika oshiponga okukala Omukriste methelemumvo lyotango, unene tuu muRoma. Aakriste oya li taya hepekwa nayi kAaroma. Aaroma oya ti kutya Aakriste oyo ya tomeke oshilando omulilo, noye ya lundile kutya oye tonde aantu ooyakwawo. Aamwatate naamwameme oya li ya tulwa mondholongo. Yamwe oya tuulagulwa po kiilikama. Yalwe oya li ya alelwa kiiti e taya fikwa po ye na omwenyo. Ando owa li muRoma, ando esiku kehe owa tegelela owala shimwe shomiinima mbika iinyanyalithi shi ku ningilwe.

2 Omuyapostoli Paulus okwa li a tulwa mondholongo pethimbo ndyoka. Otashi vulika a li ti ipula ngele aamwahe otaye ke mu kwathela ngaa, molwaashoka ota dhimbulukwa kutya nale sho a li muudhigu inaye mu kwathela. Ihe Jehova okwa li e mu kwathele okupitila mOmuwa Jesus. Okwa nyola a ti: “Omuwa okwa kala pamwe nangame nokwa pe ndje oonkondo.” Jesus okwa li a pe Paulus oonkondo ndhoka a li a  pumbwa. Paulus okwa li a nyola nokuli a ti okwa “hupithwa mokana konime.” —  2 Tim. 4:16, 17. *

3 Paulus okwa dhimbulukwa nkene Jehova e mu hupithile methimbo lya pita. Onkee ano, okwa li a tompwa kutya Jehova ota ka vula natango oku mu pa oonkondo ndhoka a pumbwa, opo i idhidhimikile onkalo moka e li nosho wo omaupyakadhi gomonakuyiwa. Okwa nyola a ti: ‘Omuwa ota ka hupitha ndje kuuwinayi auhe.’ (2 Tim. 4:18) Paulus okwa li a tseya kutya nonando aamwahe kaya li taya vulu oku mu kwathela, ota vulu okukala aluhe i inekela kutya Jehova naJesus otaye mu kwathele. Ka li e na omalimbililo gasha.

UUNAKE TU NA OKWIINEKELA MUJEHOVA?

4, 5. (a) Olye ta vulu aluhe oku ku kwathela uuna wa pumbwa ekwatho? (b) Ongiini to vulu okukoleka ekwatathano lyoye naJehova?

4 Mbela opu na esiku wa li muudhigu wu vule oonkondo dhoye, nokapwa li pu na ngoka te ku kwathele? Otashi vulika wa kanithile iilonga yoye nenge wa li to monithwa iihuna kosikola. Nenge tashi vulika wa li to ehama nayi nenge wa li wa taalela omashongo galwe. Otashi vulika wa li wa pula yalwe ye ku kwathele, e to kala wa yemata sho inaaye ku kwathela. Eeno, omaupyakadhi gamwe ohaga nyengana okukandulwa po. Oshike nduno omuntu to vulu okuninga po? Ombiimbeli otayi tu lombwele tayi ti: “Inekela Omuwa.” (Omayel. 3:5, 6) Ihe mbela oto vulu ngaa okukala nuushili kutya ote ku kwatha? Eeno. Otatu vulu okulesha kombinga yiiholelwa oyindji mOmbiimbeli mbyoka tayi tu tompo kutya Jehova oha kwathele aantu ye.

Omamakelo ohage tu pe ompito yokwiinekela mOmuwa thiluthilu

5 Ngele aantu itaye ku kwathele sho wu li muudhigu, ino ninga omwenyo omwiinayi. Omwenyo omwiinayi oluhepo. Shi tala ko kutya ndjoka ompito ombwanawa yokwiinekela muJehova thiluthilu, ngaashi Paulus. Ndjoka ompito wo ombwanawa okumona nkene Jehova te ku sile oshimpwiyu. Opo ihe einekelo lyoye muJehova nekwatathano lyoye naye otali kolo shi vulithe nale.

OTU NA OKWIINEKELA MUJEHOVA

6. Omolwashike tashi vulika shi kale oshidhigu okwiinekela muJehova uuna tu li muudhigu?

6 Otashi vulika wu kale wu na uudhigu mboka hawu ku yemateke. Tashi vulika wa ninga kehe shimwe shoka to vulu okuninga, nowa galikana Jehova e ku kwathele. Mbela oto ka kala wa pepelelwa sho wu na einekelo kutya ote ke ku kwathela? Eeno. (Lesha Episalomi 62:8; 1; 1 Petrus 5:7.) Ngele owa hala okukala nekwatathano ewanawa naJehova, osha simana wi ilonge okukala we mu inekela. Ihe shika kashi shi aluhe oshipu. Omolwashike mbela? Omolwaashoka Jehova otashi vulika a kale inaa yamukula egalikano lyoye pethimbo mpoka. —  Eps. 13:1, 2; 74:10; 89:46; 90:13; Hab. 1:2.

Jehova, Tate yetu gwomegulu, oku tu hole noku shi shoka twa pumbwa

7. Omolwashike Jehova ihaa yamukula aluhe omagalikano getu pethimbo mpoka?

7 Omolwashike Jehova ihaa yamukula aluhe omagalikano getu pethimbo mpoka? Ombiimbeli otayi tu lombwele kutya Jehova oTate, tse oyana. (Eps. 103:13) Omusamane  iha pe okamwana oshinima kehe shoka taka pula, nenge pethimbo mpoka take shi pula. Omusamane oku shi kutya okanona otashi vulika ka kale ka hala sha pethimbo mpoka nokonima inake shi hala we. He oku shi wo kutya oshike oshiwanawa kokamwana. Oku shi wo nkene shoka taka pula tashi ka guma yalwe. Oku shi kutya oshike okamwana ka pumbwa nuunake e na oku shi ka pa. Ngele omusamane oha pe okamwana ashihe shoka take mu pula pethimbo mpono, nena ota ka ninga omupika gwokamwana. Jehova, Tate yetu gwomegulu, oku tu hole. E li Omushiti gwetu omunandunge, oku shi shoka twa pumbwa noha tokola kutya uunake te tu pe shoka tatu mu pula. Oshi li nawa tu kale hatu tegelele tu mone nkene Jehova ta yamukula omagalikano getu. —  Yelekanitha Jesaja 29:16; 45:9.

8. Jehova okwe tu uvanekela shike shi na ko nasha nokwiidhidhimikila omamakelo?

8 Dhimbulukwa wo kutya Jehova oku shi shoka kehe gumwe ta vulu okwiidhidhimikila naashoka itaa vulu. (Eps. 103:14) Onkee ano, ohe tu pe oonkondo ndhoka twa pumbwa. Omathimbo gamwe otashi vulika tu kale tu uvite kutya itatu vulu we. Ihe Jehova ote tu uvanekele kutya ngele itatu vulu we okwiidhidhimikila emakelo, ote ke tu pa “ompito okuza mo mulyo.” (Lesha 1 Aakorinto 10:13.) Otashi hekeleke okutseya kutya otatu vulu okwiinekela kutya Jehova oku shi shoka tatu vulu okwiidhidhimikila.

9. Oshike tu na okuninga ngele otwa galikana Jehova e tu kwathele, ihe ine tu yamukula pethimbo mpoka?

9 Ngele otwa galikana Jehova e tu kwathele, ihe ine tu yamukula pethimbo mpoka, natu idhidhimike owala. Natu dhimbulukwe kutya Jehova oku na ehalo oku tu kwathela, ihe ohe shi ningi pethimbo ndyoka e wete ewanawa oku shi ninga. Ombiimbeli otayi tu lombwele tayi ti: “Omuwa ota tegelele e mu sile ohenda. Okwi ilongekidha e mu sile olukeno, oshoka aluhe oha ningi ashike shoka shu uka. Aanelago oyo mboka ye mu inekela.” —  Jes. 30:18.

“MOKANA KONIME”

10-12. (a) Oshike tashi vulu shi shi ninge oshidhigu okusila omuntu gwaandjeni ngoka te ehama oshimpwiyu? (b) Ohashi gumu ngiini ekwatathano lyoye naJehova ngele owa kala wi inekela muye pethimbo wu li muudhigu? Gandja oshiholelwa.

10 Otashi vulika wu kale monkalo ondhigu ndjoka tayi ku ningitha wu kale wu uvite ngaashi Paulus. Otashi vulika wu kale wu uvite wa pumbwa okuhupithwa “mokana konime.” (2 Tim. 4:17) Osha simanenena noonkondo wu kale wi inekela muJehova uuna wu li moonkalo dha tya ngaaka. Pashiholelwa, natu tye oto sile omuntu gwaandjeni ngoka te ehama oshimpwiyu. Otashi vulika wa galikana Jehova e ku kwathele wu ninge omatokolo omawanawa nowu vule okwiidhidhimika. * Oto ka kala wu uvite ombili uuna to dhimbulukwa kutya Jehova oku ku wete noku uvite ko onkalo ndjoka wu li muyo. Ote ke ku kwathela wi idhidhimike nowu kale we mu inekela. —  Eps. 32:8.

Kala wi inekela kutya Ho gwomegulu ote ke ku pa oonkondo, opo wu kale ho vulika kuye nuudhiginini

11 Omathimbo gamwe otashi vulika wu kanithe einekelo wa fa wu wete Jehova itee  ku kwathele. Dho oondohotola otashi vulika dhi kale itaadhi tsu kumwe mwaashoka dhi na okuninga po. Nenge tashi vulika wa li to dhiladhila kutya aakwanezimo yoye otaye ke ku hekeleka, ihe pehala lyaashono, oya dhigupaleke owala onkalo yoye. Inekela aluhe Jehova e ku hekeleke. Kala aluhe to hedha popepi naye. (Lesha 1 Samuel 30:3, 6.) Konima yethimbo ngele owa mono nkene Jehova te ku kwathele, ekwatathano lyoye naye otali ka kala lya kola.

12 Linda osho a li e uvite ngawo. * Aakuluntu ye oya kala taye ehama uule wethimbo, noye a li te ya sile oshimpwiyu manga inaaya hulitha. Ota ti: “Sho twa li monkalo moka, ngame, omusamane gwandje nomumwamememati, olundji otwa li kaatu shi shoka tu na okuninga. Otwa li tu wete kaapu na ngoka te tu kwathele. Ihe ngashingeyi sho tatu shi dhiladhila, otu wete nkene Jehova a li e li pamwe natse. Okwa li e tu nkondopaleke nokwe tu pe ekwatho ndyoka twa li twa pumbwa, nokuli nopoompito mpoka kaatwa li tu shi kutya natu ninge shike.”

13. Einekelo lyaRhonda muJehova olye mu kwathele ngiini i idhidhimikile uudhigu wa landulathana mboka a li muwo?

13 Ngele otwi inekela muJehova thiluthilu, otashi ke tu kwathela tu idhidhimikile omaupyakadhi ngoka ge vule oonkondo dhetu. Omumwameme Rhonda okwa mono kutya osho shi li ngaaka, pethimbo sho omusamane gwe ngoka kee shi Onzapo a li te mu henge po. Pethimbo opo tuu mpoka, omumwayinamati okwa monika omukithi omudhigu, ngoka hagu ningitha aakwiita yolutu ya yonagule po iilyo yolutu. Inapu pita ethimbo nuule, ye suwala ye ota hulitha. Manga ta ungaunga nuupyakadhi awuhe mbuka okwa tokola a tameke uukokolindjila wondjigilile. Konima owala sho a tameke okukokola ondjila, ye yina ota si. Oshike sha kwathele Rhonda i idhidhimikile uudhigu awuhe mbuka? Ota ti: “Onda li handi popi naJehova kehe esiku nonda li handi mu lombwele kombinga yetokolo kehe tandi ningi, kutya oli kale eshona shi thike peni. Shika osha kwathele ndje ndi kale ndi wete kutya Jehova omuntu gwolela. Osha longo ndje okukala ndi inekela muye, pehala lyokwiiyinekela mwene nenge aantu ooyakwetu. Okwa li a kwathele ndje shili, oshoka oompumbwe dhandje adhihe okwe dhi gwanitha po. Shika osha li sha pe ndje ompito yokulonga pamwe naJehova.”

Otashi vulika maandjeni mu holoke onkalo ndjoka tayi ku makele nokuyona po ekwatathano lyoye naJehova (Tala okatendo 14-16)

14. Jehova ote ku kwathele ngiini ngele omuntu gumwe gwaandjeni a kondwa?

14 Dhiladhila konkalo yilwe ondhigu. Natu tye nee nduno omuntu gumwe gwaandjeni okwa kondwa. Owu shi kutya Ombiimbeli otayi ti kutya owu na okukala ngiini naamboka ya kondwa. (1 Kor. 5:11; 2 Joh. 10) Ihe molwaashoka omuntu ngoka owu mu hole, otashi vulika wu mone oshidhigu noonkondo nenge wu mone itaashi wapa okuvulika kekotampango lyOmbiimbeli ndoka. Mbela oto ka kala ngaa wi inekela kutya Tate yetu gwomegulu ote ke ku pa oonkondo, opo  wu vule okuvulika kuye nuudhiginini? Mbela oto ka tala ko ngaa onkalo ndjika kutya otayi ku pe ompito yokuhedha lela popepi naJehova?

15. Omolwashike Adam inaa vulika kuJehova?

15 Onkalo ndjika otatu yi yelekanitha ngiini naandjoka yomuntu gwotango, Adam? Mbela Adam okwa li i itaala kutya ota vulu okukala natango nomwenyo nando ina vulika kuJehova? Aawe, oshoka Adam “haye a pukithwa.” (1 Tim. 2:14) Omolwashike Adam inaa vulika kuJehova? Okwa li e hole omukadhi komeho gaJehova, nomolwaashoka a li oshiyimati shoka ya li yi indikwa. Okwa pulakene komukadhi pehala lyokuvulika koshipango shaJehova. —  Gen. 3:6, 17.

16. Olye tu na okukala tu hole unene, nomolwashike?

16 Etokolo lyaAdam otali tu longo kutya otu na okukala tu hole Jehova shi vulithe omuntu kehe. (Lesha Mateus 22:37, 38.) Ngele ohole yetu yokuhola Jehova oya kola, otatu vulu okukwathela aapambele yetu momukalo omwaanawa, kutya nduno ohaya longele Jehova nenge hasho. Ano natu tsikileni okukoleka ohole yetu yokuhola Jehova nokukala twe mu inekela. Ngele oto ipula nomuntu gwaandjeni ngoka a kondwa, galikana kuJehova e to mu lombwele nkene wu uvite. * (Rom. 12:12; Fil. 4:6, 7) Nando owu kale to mono iihuna noonkondo, onkalo ndjoka wu li muyo yi tala ko yi li ompito yokukoleka ekwatathano lyoye naJehova. Oto ka kala we mu inekela noto ka kala wu shi kutya ngele oto vulika kuye, otashi ke ku etela iizemo iiwanawa.

 MANGA TWA TEGELELA

Ulukila Jehova kutya owe mu inekela mokukala wi ipyakidhila niilonga yokuuvitha (Tala okatendo 17)

17. Ngele otwa kala twi ipyakidhila niilonga yokuuvitha, Jehova ote ke tu ningila shike?

17 Omolwashike Jehova a hupitha Paulus “mokana konime”? Paulus ota ti: “Onda vulu okuuvithila aapagani ayehe, yu uve elaka etoye.” (2 Tim. 4:17) Jehova okwe tu pe oshilonga shokuuvitha “elaka etoye,” nokwe tu ithana ‘aalongi pamwe naye.’ (1 Tes. 2:4; 1 Kor. 3:9) Ngele otwa kala twi ipyakidhila noshilonga shika, otatu vulu okwiinekela kutya Jehova ote ke tu pa kehe shimwe shoka twa pumbwa. (Mat. 6:33) Otashi ka kala oshipu lela okutegelela Jehova a yamukule omagalikano getu.

18. Ongiini to vulu okukokeka einekelo lyoye muJehova nokukoleka ekwatathano lyoye naye?

18 Natu kambadhale okukoleka ekwatathano lyetu naJehova esiku kehe. Uuna pwa holoka uupyakadhi e to kala to ipula nawo unene, longitha ompito ndjika wu hedhe popepi lela naJehova. Kala ho lesha, ho konakona noho tedhatedha kombinga yOohapu dhe, Ombiimbeli. Kala ho galikana kuJehova nokukala wi ipyakidhila noku mu longela. Sho to shi ningi, oto vulu okukala wi inekela kutya Jehova ote ke ku kwatha wi idhidhimikile omayeleko agehe ngoka tage ku adha ngashingeyi, naangoka tage ke ku adha monakuyiwa.

^ okat. 2 Otashi vulika Paulus a li a hupithwa momakana goonime dho dhenedhene nenge moonkalo dhilwe dha nika oshiponga.

^ okat. 10 Opwa nyanyangidhwa iitopolwa mbyoka tayi kwathele Aakriste yi idhidhimikile omikithi, notayi kwathele mboka taye ya sile oshimpwiyu. Tala o-Awake! ye 8 Febuluali 1994; 8 Febuluali 1997; 22 Mei 2000 nosho wo 22 Januali 2001.

^ okat. 12 Ngoka hago omadhina gawo.

^ okat. 16 Opwa nyanyangidhwa iitopolwa yoku tu kwathela uuna gumwe gwaandjetu a thiga po Jehova. Tala Oshungolangelo ye 1 Septemba 2006, epandja 17-21 noyo 15 Januali 2007, epandja 17-20.