Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Jehova oha popi naapiya ye

Jehova oha popi naapiya ye

“Owa lombwele ndje, ndi ku pulakene, sho to popi.” — JOB 42:4.

OMAIMBILO: 113, 114

1-3. (a) Omolwashike omadhiladhilo gaKalunga nelaka ndyoka ha popi li vule lyaantu? (b) Otatu ki ilonga shike moshileshwa shika?

JEHOVA okwa shiti aayengeli nokonima okwa shiti aantu, oshoka okwa li a hala a nyanyukilwe onkalamwenyo pamwe nayo. (Episalomi 36:9; 1 Timoteus 1:11) Tango, Jehova okwa shiti Jesus, ngoka omuyapostoli Johannes te mu ithana “Ohapu.” (Johannes 1:1; Ehololo 3:14) Jehova okwa li ha popi naye, te mu lombwele shoka ta dhiladhila naashoka u uvite. (Johannes 1:14, 17; Aakolossa 1:15) Omuyapostoli Paulus okwa ti kutya aayengeli nayo oye na elaka lyawo ndyoka lya yooloka ko kulyetu. — 1 Aakorinto 13:1.

2 Jehova oku shi nawa aayengeli omabiliyona nosho wo aantu mboka a shiti. Oha pulakene komagalikano gaantu omamiliyona poshikando. Ohe gu uvu nonando otaga popiwa momalaka ga yoolokathana. Omanga ta pulakene komagalikano agehe ngoka, ye ota popi wo naayengeli noku ya wilika. Shino oha vulu oku shi ninga, oshoka omadhiladhilo ge oge vule getu kokule, nelaka ndyoka ha popi oli vule lyetu kokule. (Lesha Jesaja 55:8, 9.) Uuna ta popi naantu, oha popi momukalo omupu, opo yu uve ko.

3 Moshileshwa shika, otatu ki ilonga nkene Jehova ha popi naantu momukalo gwa yela. Otatu ka mona wo nkene ha lundulula omukalo gwe gwokupopya, shi ikolelela koonkalo.

KALUNGA OHA POPI NAANTU

4. (a) Jehova okwa popi melaka lini sho a popi naMoses, Samuel nosho wo David? (b) MOmbiimbeli otamu popiwa shike?

4 Jehova sho a popi nomulumentu gwotango, Adam, moshikunino shaEden, otashi vulika a popi naye mOshihebeli shonale. Nokonima, Jehova okwa ka kala wo ha popi naMoses, Samuel nosho wo David. Nonando oya nyola niitya yawo yene melaka lyOshihebeli nomomukalo gwawo gwokunyola, oya li ya nyola shoka Kalunga a popi. Oya nyola naanaa shoka Kalunga e ya lombwele mwa kwatelwa wo ondjokonona yankene Kalunga a kala noshigwana she. Pashiholelwa, Ombiimbeli otayi popi kombinga yeitaalo nohole yawo nosho wo omapuko ngoka ya ningi nokwaanuudhiginini kwawo. Ayihe mbyoka oya nyolwa, opo yi tu longe. — Aaroma 15:4.

Oya nyola naanaa shoka Kalunga e ya lombwele, mwa kwatelwa wo ondjokonona yankene Kalunga a kala noshigwana she

5. Mbela Kalunga okwa li owala ha popi naantu mOshihebeli? Shi yelitha.

5 Jehova ina kala owala ha popi naantu mOshihebeli. Sho oshigwana shaIsraeli sha zi muupika waBabilonia, yamwe yomuyo oya li haya popi Oshiaramea esiku kehe. Otashi vulika shoka osho sha ningitha Daniel, Jeremia naEsra ya nyole oohapu dhimwe dhOmbiimbeli mOshiaramea. — Lesha omanyolo gopevi mOmbiimbeli yo 1986 muEsra 4:7; 7:12 nomuDaniel 2:4.

6. Omolwashike Omanyolo gOshihebeli ga li ga tolokwa mOshigreka?

6 Okuza sho Aleksander Omunene a kwata ko oshitopolwa oshinene shuuyuni, Oshikoine nenge Oshigreka osha ka kala elaka lyopambelewa miilongo oyindji. Aajuda oyendji oya tameke okupopya Oshigreka, nokonima Etestamendi Ekulu mOshihebeli olya tolokwa mOshigreka. Olya lukwa o-Septuagint. Oyo Ombiimbeli yotango ya tolokwa noya talika ko ya simana. Aakonakoni oyi itaala kutya oya tolokelwe kaantu 72. * Aatoloki yamwe oya tolokele oshitya noshitya okuza mOmanyolo gOshihebeli, ihe yamwe hasho ya toloka ngaaka. Ihe Aajuda nAakriste mboka haya popi Oshigreka oya li yi itaala kutya o-Septuagint, Oohapu dhaKalunga.

7. Jesus okwa li ha popi elaka lini sho ta longo aalongwa ye?

7 Otashi vulika Jesus a li ha popi Oshihebeli sho a li kombanda yevi. (Johannes 19:20; 20:16; Iilonga 26:14) Otashi vulika wo a li ha popi iitya yimwepo yOshiaramea, mbyoka ya li hayi popiwa pethimbo lye. Ihe okwa li wo ha popi Oshihebeli shonale, shoka sha li hashi popiwa kuMoses nokaapolofeti mboka ya nyola omanyolo ngoka ga li haga leshwa moosinagoga oshiwike kehe. (Lukas 4:17-19; 24:44, 45; Iilonga 15:21) Nonando Oshigreka nOshilatina osha li hashi popiwa pethimbo lyaJesus, Ombiimbeli inayi popya ngele Jesus okwa li ha popi omalaka ngoka.

8, 9. Omolwashike Aakriste oyendji ya li haya popi Oshigreka, naashika otashi tu longo shike kombinga yaJehova?

8 Aalongwa yaJesus yotango oya li haya popi Oshihebeli, ihe konima yeso lye, oyendji oya li haya popi wo omalaka galwe. (Lesha Iilonga 6:1.) Sho onkundana ombwanawa ye ende tayi taandele, Aakriste oyendji oya kala taya popi Oshigreka pehala lyOshihebeli. Evaangeli paMateus, Markus, Lukas nopaJohannes oga li ga nyolwa mOshigreka, oshoka osho sha li hashi popiwa apuhe. * Natango, oontumwafo ndhoka dha nyolwa komuyapostoli Paulus nomambo galwe gOmbiimbeli oga li wo ga nyolwa mOshigreka.

9 Sho aanyoli yEtestamendi epe ya kutha nenge ya tapa oohapu mEtestamendi ekulu, olundji oya li ya tapa mOmbiimbeli yo-Septuagint. Poompito dhimwe, oohapu ndhoka odha li dha yooloka ko kashona kwaandhoka dhOshihebeli shopetameko moka taya kutha. Kungeyi iilonga yaantu inaaya gwanenena, oya ningi oshitopolwa shOmbiimbeli ndjoka tu na nena. Shika otashi tu longo kutya Jehova ke wete elaka nenge omuhoko gwontumba omwaanawa gu vule omukwawo. — Lesha Iilonga 10:34.

Kalunga ina tegelela tu kale tu shi elaka lyontumba, opo tu mu tseye notu tseye omalalakano ge

10. Omukalo moka Jehova ha popi naantu otagu tu longo shike?

10 Otwi ilongo kutya Jehova oha popi naantu shi ikolelela koonkalo moka ye li. Ina tegelela tu kale tu shi elaka lyontumba, opo tu mu tseye notu tseye omalalakano ge. (Lesha Sakaria 8:23; Ehololo 7:9, 10.) Otwi ilongo wo kutya Jehova okwa li a nwetha mo aanyoli yOmbiimbeli, ihe okwe ya pitike ya nyole omadhiladhilo ge miitya yawo yene.

KALUNGA OKWA GAMENE OOHAPU DHE

11. Omolwashike sho aantu haya popi omalaka gi ili nogi ili ihaashi imbi Jehova e yu uve?

11 Aantu ohaya popi omalaka gi ili nogi ili, ihe Jehova ohe ya uvu. Otu shi shi ngiini? Otu shi shi, oshoka mOmbiimbeli omu na owala oohapu oonshona dhi li natango melaka ndyoka Jesus a li ha popi. (Mateus 27:46; Markus 5:41; 7:34; 14:36, OB-1954) Jehova oye a si oshimpwiyu opo oohapu dhaJesus dhi nyolwe nodhi tolokwe mOshigreka, nokonima omomalaka galwe. Oshikwawo, Aajuda nAakriste oya li ye na omukalondjigilile gwokutapa oohapu dhaKalunga, naashika osha kwathele opo kaadhi se po. Opo ihe shoka ya tapa osha ka tolokwa momalaka ogendji. John Chrysostom okwa ka popya kutya shoka Jesus a longo aantu osha tolokwa momalaka gAasiria, Aaegipiti, Aaindia, Aapersia, Aaetiopia nomomalaka giigwana yilwe oyindji. Shika okwe shi popi konima yoomvula 400 lwaampono sho Jesus a valwa.

12. Oshike tashi ulike kutya Ombiimbeli oya li yi tondike?

12 Mondjokonona ayihe, opwa kala pu na aantu ye tonde Ombiimbeli nosho wo mboka taye yi toloka nenge taye yi andjaganeke. Omupangeli gwaRoma, gwedhina Diocletian, okwa gandjele elombwelo Oombiimbeli adhihe dhi hanagulwe po. Shika okwe shi popi konima yoomvula 300 lwaampono, sho Jesus a valwa. Ashike konima yoomvula 1 200 lwaampono, William Tyndale okwa tameke okutoloka Ombiimbeli mOshiingilisa. Tyndale okwa ti ngele Kalunga okwe mu pitike a kale nomwenyo, ota ka sa oshimpwiyu, opo omuntu kehe, kutya nduno omunahambo, a kale e shi Ombiimbeli e vule naasitagongalo nokuli. Tyndale okwa tauka mo moIngilanda omolwomahepeko. Okwa yi koEuropa, opo a ka toloke nokunyanyangidha Ombiimbeli ye. Ombiimbeli yaTyndale oya thiki momake gaantu oyendji, nonando aasita oya li ya kambadhala oku yi fika po. Pehulilo, Tyndale okwa mangelekwa koshiti e ta fikwa po. Ihe aasita inaya vula okufika po Oombiimbeli dhe adhihe, oshoka odho dha ka longithwa kwaamboka ya toloka Ombiimbeli yo-King James Version. — Lesha 2 Timoteus 2:9.

13. Omakonakono ngoka ga ningilwe mOombiimbeli oonkulu oga holola shike?

13 Oshoshili kutya nomOombiimbeli dhimwepo oonkulu omu na uupuko uushona nomayooloko. Ihe sho aatseyinawa yOmbiimbeli ya konakona nuukeka Oombiimbeli ndhoka, oya mono kutya oovelise owala dhimwedhimwe odho inaadhi faathana. Ashike omayooloko ngoka omashona lela. Onkene etumwalaka lyOmbiimbeli inali lunduluka. Omakonakono ngoka ga ningilwe, ohaga itaalitha aakonakoni yOmbiimbeli yashili kutya nani Oombiimbeli ndhoka ye na ngashingeyi, Oohapu dhaJehova dha nwethwa mo. — Jesaja 40:8.

14. Ombiimbeli oya tolokwa momalaka gangapi ngashingeyi?

14 Nonando Ombiimbeli oya kala yi tondike, ngashingeyi oya tolokwa momalaka ga konda 2 800. Kapu na embo lilwe kunena tali adha mo momwaalu ngoka. Aantu oyendji inaya itaala muKalunga, ihe Ombiimbeli oyo ya ha yi vule omambo agehe mondjokonona. Oombiimbeli dhimwe kadhi shi oompu okuleshwa, dho dhimwe kadhi li lela mondjila. Ihe adhihe odhi na owala etumwalaka limwe ndyoka tali tu pe etegameno lyomwenyo gwaaluhe.

OPWA LI PU NA OMPUMBWE YOMBIIMBELI OMPE

15. (a) Okuza mo 1919, iileshomwa yetu oya kala yi li momalaka gangapi? (b) Omolwashike iileshomwa yetu hayi nyolwa tango mOshiingilisa?

15 Mo 1919, okangundu kaakonakonimbiimbeli oka langekwa po ka ninge “omumati omwiinekelwa nomunandunge.” Pethimbo mpono omumati ngoka okwa kala ta popi noshigwana shaKalunga unene tuu mOshiingilisa. (Mateus 24:45) Ihe ngashingeyi iileshomwa yOmbiimbeli oya tolokwa momalaka ge vulithe 700. Ngaashi Oshigreka sha li sha ha pethimbo ndiyaka, nOshiingilisa ngashingeyi osho hashi longithwa unene moongeshefa, melongo noshi shiwike wo kaantu oyendji. Onkene iileshomwa yetu ohayi nyolwa tango mOshiingilisa, e tayi tolokwa momalaka galwe.

16, 17. (a) Oshigwana shaKalunga osha li sha pumbwa shike? (b) Ompumbwe ndjoka oya kandulwa po ngiini? (c) Elalakano lyomumwatate Knorr olya li lyashike?

16 Iileshomwa yetu ayihe oya kankamena kOmbiimbeli. Petameko, oshigwana shaKalunga osha li hashi longitha Ombiimbeli yo-King James Version ndjoka ya nyanyangidhilwe mo 1611. Ihe Ombiimbeli ndjoka oya longitha iitya iikulu niidhigu okuuviwa ko. Edhina lyaKalunga olya holoka mo owala iikando yontumba, nonando mOombiimbeli oonkulu oli li mo lwiikando omayovi. Aatoloki yOmbiimbeli ndjoka oya ninga mo wo omapuko noya gwedha mo oovelise ndhoka itaadhi adhika mOombiimbeli oonkulu. Oombiimbeli dhilwe dhOshiingilisa nadho odha li dhi na uupyakadhi mboka.

17 Osha yela kutya oshigwana shaKalunga osha li sha pumbwa Ombiimbeli yi li mondjila nompu okuuviwa ko. Onkee opwa totwa Okomitiye yokutoloka Ombiimbeli yo-New World Translation. Okomitiye oya mana okutoloka Etestamendi epe mo 1950. Mo 1960 oya mana okutoloka Ombiimbeli ayihe. Ombiimbeli ayihe oya li ya nyanyangidhwa momambo gahamano. Embo lyotango olya piti poshigongi shomo 2 Auguste 1950. Poshigongi shoka, omumwatate Knorr okwa ti kutya oshigwana shaKalunga osha pumbwa Ombiimbeli ya tolokwa melaka lyoshinanena, yi li mondjila nompu okuuviwa ko, ndjoka tayi ke ya kwathela ya tseye nawa oshili. Oya li ya pumbwa Ombiimbeli ompu okuleshwa nokuuviwa ko ngaashi sha li petameko sho aalongwa yaKristus ye yi nyola. Omumwatate Knorr okwa li a hala Ombiimbeli yo-New World Translation yi kwathele aantu ya tseye Jehova.

18. Oshike sha kwathele aatoloki ya toloke Ombiimbeli momalaka ogendji?

18 Mo 1963, elalakano lyomumwatate Knorr osho lya gwanithwa, sho Etestamendi epe mOmbiimbeli yo-New World Translation lya nyanyangidhwa mOshiholanda, mOshifulaanisa, mOshindowishi, mOshiitalia, mOshiputu nomOshispania. Mo 1989, Olutuwiliki lwOonzapo dhaJehova olwa toto po oshikondo oshipe koombelewa dhetu oonene, shi kwathele aatoloki yOmbiimbeli. Mo 2005, aatoloki oya pitikwa, opo Ombiimbeli yi tolokwe momalaka agehe ngoka haga toloka Oshungolangelo. Oshizemo? Ngashingeyi Ombiimbeli yo-New World Translation oya nyanyangidhwa, yi ihwa po nenge inaayi ihwa po, momalaka ge vulithe 130.

19. Oshinima shini sha simana sha ningwa mo 2013, notatu ki ilonga shike moshileshwa tashi landula?

19 Elaka lyOshiingilisa olye ende tali lunduluka okuza sho Ombiimbeli yo-New World Translation ya pitile tango. Onkene osha li sha pumbiwa yi tolokululwe. Momasiku 5 nosho wo 6 Kotoba 2013, aantu 1 413 676, miilongo 31, oya pulakenene koshigongi shokomumvo oshi-129 shehangano lyo-Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania. Poshigongi shoka, oshilyo shOlutuwiliki osha tseyitha kutya Ombiimbeli yo-New World Translation mOshiingilisa otayi monika. Aapulakeni oya li ya nyanyukwa, yamwe oya li taya lili sho ya pewa Oombiimbeli dhawo oompe. Sho omupopi a lesha dhimwe dhomoovelise mOmbiimbeli ompe, osha li sha yela kutya ompu okuleshwa nokuuviwa ko. Moshileshwa tashi landula, otatu ki ilonga oshindji kombinga yOmbiimbeli ndjoka nankene aatoloki taye shi enditha oku yi toloka momalaka galwe.

^ okat. 6 Edhina Septuagint otali ti “Omilongo heyali.” Osha fa shi li ngeyi kutya Ombiimbeli ndjika oya tamekelwe okutolokwa manga ku na oomvula 300 lwaampono Kristus a valwe, e tayi pu konima yoomvula 150. Oya talika ko ya simana sigo onena, oshoka ohayi kwathele aanongononi yu uve ko iitya yOshihebeli noovelise ndhoka oondhigu.

^ okat. 8 Aantu yamwe ohaya ti Mateus okwa nyola embo lye mOshihebeli, e te li toloka anuwa ye mwene mOshigreka.