1. Ekateli ti ngbondoni mɛ na yɔngɔ ya, azi zu amu nɛ?

 NDƐ lo mɛ ko, ayɔ ya, azi zu amu ekateli kɔi mɛ ngbondoni. Ala na yengɔ hɛ̃ngɔ ti la hɛ̃ Yehova mabere Gbia ti lɛ gigi zu? Bere ala na hɛ̃ngɔ ti la hɛ̃ wa kula tɛ lo Satana Zabulu? Ayɔ ya, zo zu apɔna so popo ti aye niko sɛ omɛ lo na lingɔ, ta lége mɛndɛ̃ ti taa na dungɔ da ma. Ekateli mɛ zo kɔi kɔi na mungɔ la na fangɔ ngbanga, bere lo na luangɔ dungɔ lɛ ngɛ̃́ ti kaka bere ta lo na luangɔ ni ma. (Mat. 25:31-33, 46) Na ngoi ti kota pɛnɔ, zo kɔi kɔi na luangɔ nzɔlɔkɔ mɛ na fangɔ ya, lo na songɔ bere lo na kpingɔ.​—Sum. 7:14; 14:9-11; Ezk. 9:4, 6.

2. (a) Ye mɛ mbeti ti Aebreo 10:35-39 asa ngunu bɛ e ya, e li nɛ? (b) Ngasia la mbeti ti Suma alengbi ti zangɔ e nɛ?

² Di Aebreo 10:35-39. Se du ya, mɔ pɔna hɛ̃ngɔ ti mɔ hɛ̃ Lo-lengɔ Gbia tɛ Yehova ko, hĩnga ya, mɔ mu ekateli ti ndara nvɛ̃ni. Na olo mɛ, mɔ na gwɛ̃ kpengbani ti zangɔ nga azi mɛndɛ̃ ya, ala mu ekateli ti ngaso. Ti nɛngɔ ya, mɔ li ni ko, mɔ lengbi ti salelangɔ atɛnɛ mɛ kaya mbeti ti Suma. Mbeti niko ti ya Ngbangɔ akambisa aye mɛ na singɔ na azi zu ko la akɛ̃ tɛrɛ Yehova, ni kambisa nga anzɔ̃ sulu mɛ azi mɛ na hɛ̃ngɔ ti la na mbilimbili zu hɛ̃ Lo-lengɔ Gbia tɛ lo na luangɔ. Ayɔ ya, e manda tɛnɛ niko ti ngbondoni. Lingɔ ngaso na zangɔ e ya, e mu ekateli ti ngbãngɔ lá kwɛ lingɔ kwa hɛ̃ Yehova. Hãngɔ ni zingɔ, elengbi nga ti salelangɔ aye mɛ e manda ti nɛngɔ ya, e za azi mɛndɛ̃ amu ekateli ti nzɔ̃ni, wa ta ala diri gesi ma.

3. Ahũnda mɛ ndɛ e na hɛ̃ngɔ gbinya ni so ya tɛnɛ mɛ e na mandangɔ nɛ?

³ Na ya tɛnɛ mɛ ndɛ e na mandangɔ, e na hɛ̃ngɔ gbinya ti ahũnda mɛ: Aye mɛ na singɔ na azi zu ko la ndo hɛ̃ ti la hɛ̃ Lo-lengɔ Gbia tɛ Yehova nɛ? Wa aye mɛ na singɔ na azi zu ko la na hɛ̃ngɔ ti la hɛ̃ sa ti kpɛ̃nɛ mɛ tɛrɛ lo bengbani mɛ mbeti ti Suma tɛnɛ tɛnɛ tɛ lo nɛ?

4. Linɔ tɛ azi mɛndó Yoanɛ hũ ala ndoni kɔi na Yezo ka ndozu na ya suma nɛ?

⁴ Na ya suma, toma Yoanɛ hũndó linɔ tɛ azi sɛ mɛ ala ndo hɛ̃ ti la hɛ̃ Lo-lengɔ Gbia tɛ Yehova, wa ala lua nga dungɔ lɛ ngɛ̃́ ti kaka. Linɔ ti uzu adu tɛ azi 144 000. (Sum. 7:4) Amu ala ge lɛ sese ti nɛngɔ ya, ndoni kɔi na Yezo ala li Lo-lengɔ Gbia kɔi ka ndozu. Ndoni kɔi na lo, ala na lengɔ gbia na ndo lɛ sese zu. (Sum. 5:9, 10; 14:3, 4) Na ya suma, Yoanɛ hũ ala longana so gunda Yezo ka ndo lɛ ngomba ti Siona mɛ ka ndozu.​—Sum. 14:1.

5. Ye mɛ angbã yakere asi na azi mɛ ahĩni la na kpɔ̃ mɛ ala dɛ ge lɛ sese nɛ?

⁵ Bandangɔ na ngoi tɛ atoma tee ndɛ, Yehova ndo pɔna awakristo ti nɛngɔ ya, ala du ka popo tɛ azi 144 000. (Luka 12:32; Rom. 8:17) Kanda apandó hɛ̃ Yoanɛ ya, bo azi yakere ka popo tɛ azi mɛ ahĩni la na kpɔ̃ la na dungɔ na dungɔ lɛ ngɛ̃́ ge lɛ sese na ngoi ti ndangba bi. Ala na luangɔ nzɔlɔkɔ ti ndani mɛ na fangɔ ya, Yehova ye ala uzu ti nɛngɔ ya, kota pɛnɔ abanda. (Sum. 7:2, 3; 12:17) Wa na ya ngoi ti kota pɛnɔ, ala na gwengɔ ndozu ti nɛngɔ ya, ala du ndoni kɔi na atãnga azi 144 000, mɛndó ala gwe ndozu we na pɛ ngbãngɔ mbilimbili tee kwá tɛ la. Kai, ala na lengɔ Gbia ndoni kɔi na Yezo kaya Lo-lengɔ Gbia tɛ Nzapa.​—Mat. 24:31; Sum. 5:9, 10.

6-7. (a) Linɔ tɛ azi mɛndɛ̃ mɛndó Yoanɛ hũ na gesi nɛ, wa akpale mɛ e hĩnga na lo tɛ ala nɛ? (b) Nda mɛ ayɔ ya, azi mɛ ahĩni la na kpɔ̃ ná butubutu tɛ azi akpã lɛ na ndo tɛnɛ mɛ kaya mbeti ti Suma shapitrɛ ti 7 nɛ?

⁶ Na pɛ hũngɔ linɔ tɛ azi mɛ na gwengɔ ndozu ko, Yoanɛ hũ “butu butu tɛ azi.” Ɔngbingɔ na azi 144 000 ko, ta kɔdɛ ti dikɔngɔ nɔ̃mbrɛ tɛ ala da ma. (Sum. 7:9, 10) Ba tɛnɛ mɛ atɛnɛ hɛ̃ Yoanɛ na lo tɛ azi niko lo mɛ: Ala du “azi mɛ ndo ahũ pɛnɔ ma wo ma. La ala kpokpo abɔngɔ tɛ la . . . na mɛnɛ tɛrɛ Nyi Ngasã Ngbaga, la abɔngɔ ni ati vuruni.” (Sum. 7:14) Na pɛ songɔ kwá na ngoi ti kota pɛnɔ ko, “butu butu tɛ azi” niko na dungɔ ge lɛ sese wa ala nga na luangɔ anzɔ̃ sulu mɛ ta kɔdɛ ti dikɔngɔ ni na dungɔ da ma.​—Nz. 37:9-11, 27-29; Mas. 2:21, 22; Sum. 7:16, 17.

⁷ Abɛse du ya, apɔna e ti nɛngɔ ya, e lua dungɔ lɛ ngɛ̃́ ka ndozu, bere ge lɛ sese ko, e ndo hũ ya, tɛnɛ mɛ kaya mbeti ti Suma shapitrɛ 7 aba nga e? Ayɔ ya, e hũ ya, ni ba nga e. Ni na dungɔ ngoi kɔi ti dengɔ bɛ nvɛ̃ni na lo tɛ awa kwa tɛ Yehova zu! Dengɔ bɛ na ɔngɔ ndo e na lo mɛ ya, e mundó ekateli ti hɛ̃ngɔ ti e hɛ̃ Lo-lengɔ Gbia tɛ Yehova. Tɛnɛ mɛndɛ̃ mɛ mbeti ti Suma atɛnɛ na lo ti kota pɛnɔ nɛ?​—Mat. 24:21.

8. Kota pɛnɔ na bandangɔ ngasia, wa ye mɛ azi gba na lingɔ nɛ?

⁸ Nga ma se mɛ mbalasi e manda na ni na pɔsɔ mɛ aɔ ko, angbã yakere agbia ti politikɛ ti gigi olo abi to tɛrɛ Babilɔnɛ kota kɔdɔrɔ mɛ adu bombi tɛ asambela zu ti nvɛ̃ni ti lɛ gigi olo. (Sum. 17:16, 17) To niko la na lingɔ ya, kota pɛnɔ abanda. Ni na lingɔ ya, azi gba abanda vɔrɔngɔ Yehova? Ipɔ. Kutu, Mbeti ti Suma shapitrɛ 6 apa ya, na ya ngoi niko ti siɔni ko, azi ko la ta ala ndo vɔrɔ Yehova ma, ala na gingɔ ndo ti batangɔ na tɛrɛ la ka tɛ agbia ti politikɛ nga na alinɔ tɛ azi ti buze mɛ Ngbangɔ haka ala na ngomba. Ta ala na hɛ̃ngɔ ti la hɛ̃ Lo-lengɔ Gbia tɛ Yehova ma, wa Yehova na mungɔ ala mabere awa kula tɛ lo.​—Luka 11:23; Sum. 6:15-17.

9. Na ngoi ti kota pɛnɔ, ngasia la awa kwa tɛ Yehova na ɔngbingɔ na azi mɛndɛ̃ nɛ, wa ye mɛ na singɔ na ala nɛ?

⁹ Na ya ngoi niko ti pɛnɔ nvɛ̃ni, awa kwa tɛ Yehova ti mbilimbili na ɔngbingɔ na azi  mɛndɛ̃. Ge lɛ gigi zu, bo ala kɔi la na ngbãngɔ bo vɔrɔngɔ Nzapa tɛ ala, wa ala nga na kɛ̃ngɔ hɛ̃ngɔ ti la hɛ̃ “sa ti kpɛ̃nɛ.” (Sum. 13:14-17) Na lo mɛ ya, ala na kɛ̃ngɔ hɛ̃ngɔ ti la hɛ̃ sa ti kpɛ̃nɛ, wa ala na ngbãngɔ bo mbilimbili na mbage tɛ Yehova ko, ni na hɛ̃ngɔ awa kula tɛ Yehova ngɔnzɔ kpengbani. Ni na tongɔ bombi tɛ agbia ti lɛ gigi zu ya, ala bi to tɛrɛ azi tɛ Nzapa. Ngbangɔ ili to niko ti siɔni nvɛ̃ni mɛ na singɔ na azi tɛ Nzapa ya, to tɛ Gɔgɛ ti Magɔgɛ.​—Ezk. 38:14-16.

10. Nga ma se mɛ mbeti ti Suma 19:19-21 atɛnɛ na ni, ye mɛ Yehova na lingɔ na azi mɛ na bingɔ to tɛrɛ ava lo nɛ?

¹⁰ Ye mɛ Yehova na lingɔ na ngoi mɛ na bingɔ to tɛrɛ ava lo nɛ? Lo pa ya: “Mbi na mangɔ ngɔnzɔ kpengbani nvɛ̃ni.” (Ezk. 38:18, 21-23) Mbeti ti Suma shapitrɛ 19 akambisa aye mɛ na lingɔ tɛrɛ lo na gesi. Yehova na tongɔ Nyi lo ti nɛngɔ ya, lo tiri to na lo tɛ azi tɛ lo, wa lo na nwɔngɔ to ni. Na ngoi ti to niko ko, Yezo na gangɔ ndoni kɔi na “linɔ tɛ asoda ti ndozu”​—mɛ abombi aangelo ti mbilimbili ná azi 144 000. (Sum. 17:14; 19:11-15) Nda to niko na kɔngɔ ngasia? Yehova na gbɛ̃ngɔ azi nga na alinɔ zu mɛ ndo temela lo!—Di Suma 19:19-21.

11. Ye ti dengɔ bɛ nvɛ̃ni mɛ mbeti ti Suma atɛnɛ tɛnɛ ni nɛ?

¹¹ Da bɛ mɔ na dengɔ bɛ mɛ awa kwa tɛ Yehova ti mbilimbili na mangɔ na ngoi mɛ awa kula tɛ Yehova zu na kpilingɔ! Na ngoi niko, e zu, e na dungɔ na dengɔ bɛ nvɛ̃ni! Ka ndozu, aangelo na dɛngɔ kota kɔngɔ ti dengɔ bɛ na ngoi mɛ na gbɛ̃ngɔ Babilɔnɛ kota kɔdɔrɔ, kanda ye mɛndɛ̃ mɛ na hɛ̃ngɔ dengɔ bɛ ka ndozu da. (Sum. 19:1-3) Ni du ye ti dengɔ bɛ nvɛ̃ni mɛ mbeti ti Suma tɛnɛ tɛnɛ na lo ni—‘libala tɛ Nyi ngasã gbaga.’​—Sum. 19:6-9.

12. Nga ma se mɛ mbeti ti Suma 21:1, 2 atɛnɛ na ni, libala tɛ nyi ngasa gbaga na lingɔ tɛrɛ lo na ngoi mɛ wa?

¹² Libala niko na lingɔ tɛrɛ lo na ngoi mɛ wa? Azi zu mɛ kaya popo tɛ azi 144 000 na gwengɔ ndozu uzu ti nɛngɔ ya, to ti Armagedona abanda. Abɛse ngaso ko, ta ni la na dungɔ ngoi mɛ Nyi ngasa gbaga na lingɔ libala tɛ lo ma. (Di Suma 21:1, 2.) Libala niko na lingɔ tɛrɛ lo na pɛ to ti Armagedona na ngoi mɛ akpɔ awa kula tɛ Yehova zu.​—Nz. 45:3, 4, 13-17.

13. Ye mɛ libala tɛ Nyi ngasa gbaga na singɔ na ni nɛ?

¹³ Ye mɛ libala tɛ Nyi ngasã gbaga na singɔ na ni nɛ? Nga ma se ko la, libala ndo bombi kɔli ná wali ndoni kɔi ko, libala niko ti yika yika na bombingɔ Gbia Yezo Kristo ná ‘wali ti libala’ azi 144000. Kpale niko ti ngbondoni na lingɔ ya, asi na guvɛrnɛma kɔi mɛ na lengɔ gbia na ndo lɛ sese na pɛ bulu 1 000.​—Sum. 20:6.

14-15. Na bangɔ mbeti ti Suma shapitrɛ ti 21, ahaka azi 144 000 na nɛ? (Ba limɔ ti koko mbeti olo.)

¹⁴ Mbeti ti Suma shapitrɛ ti 21 ahaka azi 144 000 na kɔdɔrɔ kɔi ti ndima nvɛ̃ni, mɛ a ili ni ya, “fana Yeruzalɛmɛ.” (Sum. 21:2, 9) Ali fɔ̃ndasiɔ̃ ti kɔdɔrɔ niko na ndo atɛ̃nɛ 12 mɛ “asuru ili [atoma] tɛ Nyi ngasa ngbaga sui kɔi ndoni sɛ” na ndo tɛnɛ ni kɔi kɔi zu. Nda mɛ kpale niko abenda likebi tɛ Yoanɛ nɛ? Na lo mɛ ya, lo hũ nga asu ili lo nvɛ̃ni na ndo tɛnɛ kɔi ka popo tɛ atɛ̃nɛ ni. Adu kota ndima nvɛ̃ni na lo tɛ lo!​—Sum. 21:10-14; Ef. 2:20.

¹⁵ Ta kɔdɔrɔ kɔi mɛ alengbi na kɔdɔrɔ niko ti yikayika da ma. Ali kota lége ti dɔdɔrɔ niko na wɔrɔ mɛ nzɔ̃ni nvɛ̃ni, ali anyɔ ngisɛ 12 ti kɔdɔrɔ ni na atɛ̃nɛ ti kota ngele mɛ ili ni la pɛrlɛ, mure ti da nga na gugɛrɛ da ni ali ni na atɛ̃nɛ ti ngenza gba wa ni lo nzɔ̃ni nvɛ̃ni. (Sum. 21:15-21) Kanda ali mabere ya, ye kɔi ndo  zanga! Yoanɛ tɛnɛ na gesi ya: “Ta mbi hũ [tepelo] na ya kɔdɔrɔ ni ma, ta sanga ma, [Yehova] Gbia Nzapa mɛ lombe, na Nyi Ngasa Ngbaga la adu [tepelo] ti kɔdɔrɔ ni. Ta kɔdɔrɔ ni na gwɛ̃ ti lá bere na gwɛ̃ ti nzɛ ya, asũ da ma. Ta sanga ma, ndima tɛ Nzapa la ndosũ na ya kɔdɔrɔ ni, ko Nyi ngasa gbaga la adu mwinda ti ya kɔdɔrɔ ni.” (Sum. 21:22, 23) Azi ko la na dungɔ kaya Fãna Yerusalɛmɛ ko, ala na dungɔ ndoni kɔi na Yehova, ta ala na dungɔ na gwɛ̃ ti tepelo ma. (Aeb. 7:27; Sum. 22:3, 4) Na lo ni la, Yehova ná Yezo la adu tepelo ti kɔdɔrɔ ni.

16. Aye mɛ na singɔ na azi mɛ na dungɔ ka gbɛ Lo-lengɔ Gbia ti bulu 1 000 nɛ?

¹⁶ Azi mɛ ahĩni la na kpɔ̃ ndo du na dengɔ bɛ ti gbɔ̃ngɔ li la na ndo kɔdɔrɔ niko. Kanda azi ko la na nzɔ̃ dangɔ bɛ ti luangɔ dungɔ lɛ ngɛ̃́ ge lɛ sese ko, ala nga na aye mɛ alengbi ti tongɔ ala ya, ala du na dengɔ bɛ na lo ti kɔdɔrɔ ni. Na ya Lo-lengɔ gbia ti bulu 1 000 ko, Yeruzalɛmɛ ti fãnani na hɛ̃ngɔ azi zu mɛ na dungɔ ge lɛ sese anzɔ̃ sulu mɛ ta kɔdɛ ti dingɔngɔ na dungɔ da ma. Yoanɛ hũndó anzɔ̃ sulu niko bulubulu mabere “tɛ ti dungɔ lɛ ngɛ̃́.” Ka gunda tɛ niko mbage na mbage ko, ni na “akɛkɛ ti dungɔ lɛ ngɛ̃́” mɛ ando si na akube mɛ ando sara “azi ti ya kɔdɔrɔ niko mɛ na ngã.” (Sum. 22:1, 2) Azi zu mɛ na dungɔ ge lɛ sese na luangɔ anzɔ̃ sulu ni. Wa yɛkɛ yɛkɛ azi zu mɛ na ngbãngɔ mbilimbili na tingɔ azi ti lengbingɔ. Ta ngã na dungɔ da ma, ta pɛnɔ na dungɔ da ma ta ngulɛ ná vundu na dungɔ da fãni mɛndɛ̃ ma.​—Sum. 21:3-5.

17. Nga ma se mɛ mbeti ti Suma 20:11-13 afa na ni, azi mɛ na luangɔ anzɔ̃ kpale ka gbɛ lo-lengɔ Gbia ti bulu 1 000 na?

¹⁷ Azi mɛ na luangɔ anzɔ̃ kpale niko na? Ti uzu na dungɔ butu butu tɛ azi mɛ na songɔ kwá na ngoi ti to ti Armagedona ndoni kɔi na ayangambi zu mɛ ngoi mɛndɛ̃, na dũngɔ ala kaya gigi ti fãnani. Kanda mbeti ti Suma shapitrɛ 20 ako nga akapa ya, azi mɛ kpili na diringɔ lɛ la ngɛ̃́ fãni mɛndɛ̃. (Di Mbeti ti Suma 20:11-13.) “Anzɔ̃ azi”, afa azi ti mbilimbili mɛndó akpili na ngoi ti gã nga na “asiɔ azi,” afa azi mɛndó ta ala lua lége ti mandangɔ kpale mɛ aba Yehova ma ko, ala na dirirngɔ lɛ la ngɛ̃́ fãni mɛndɛ̃ ge lɛ sese. (Aw. 24:15; Yn. 5:28, 29) Afa ya, azi zu mɛndó akpili na diringɔ lɛ la ngɛ̃́ fãni mɛndɛ̃ ka gbɛ Lo-lengɔ Gbia ti bulu 1 000? Ipɔ. Azi zu kondó la ala lua nzɔ̃ tangɔ li gɛrɛ ti vɔrɔrngɔ Yehova kanda ala kɛndó  lingɔ ni na ngoi mɛndó ala na dungɔ lɛ ngɛ̃́ ko, ta ala na diringɔ lɛ la ngɛ̃́ fãni mɛndɛ̃ ma. Ala luandó lége ti lingɔ ni, kanda ala fandó yangondo ya, ta ala du azi mɛ alengbi ti luangɔ dungɔ lɛ ngɛ̃́ ti kaka kaya gigi ti fãnani ma.​—Mat. 25:46; 2 Tɛs. 1:9; Sum. 17:8; 20:15.

18. Na nda Lo-lengɔ Gbia ti buli 1 000, ye mɛ na singɔ na azi mɛ na dungɔ ge lɛ sese nɛ?

¹⁸ Na nda Lo-lengɔ Gbia ti bulu 1 000 ko, azi zu mɛ na dungɔ ge lɛ sese na tingɔ na tɛrɛ ti lengbingɔ. Ta zo kɔi na diringɔ hũngɔ pɛnɔ na lo ti siɔ kpale mɛndó e mu ka tɛ Adamau ma. (Rom. 5:12) Yehova na hãngɔ siɔ sulu mɛndó azi lua na lo ti siɔ kpale tɛ Adama bwai na bwai. Ni la, na nda Lo-lengɔ Gbia ti bulu koto, azi na “diringɔ lɛ la ngɛ̃́” na lo mɛ ya, ala ti na tɛrɛ ti lengbingɔ.​—Sum. 20:5.

19. Nda mɛ adu ngbondoni ya, atara azi na nda Lo-lengɔ Gbia ti bulu koto nɛ?

¹⁹ E hĩnga nzɔ̃ni ya, Yezo kɛ̃ndó na bɛ lo kɔi lingɔ aye mɛndó Satana tara lo ti nɛngɔ ya, agbɛ̃ mbilimbili tɛ lo. Lo ngbandó mbilimbili abɛse lo tengbindó na tara. Kanda azi zu mɛ na tingɔ na tɛrɛ ti lengbingɔ na lingɔ nga ngaso na ngoi mɛ gbanda ahɛ̃ Satana lége ya, lo tara ala? Zo kɔi kɔi na fangɔ gbanda mbilimbili mɛ lo na ni ka tɛ Yehova na ngoi mɛ gbanda azi Satana kaya du. (Sum. 20:7) Azi zu ko la na ngbãngɔ mbilimbili na ngoi ti tara ti ndani ko, ala na luangɔ dungɔ lɛ ngɛ̃́ ti kaka, wa ala nga na luangɔ bɛta libɛrté. (Rom. 8:21) Azi ko la na tingɔ na pɛkɔ Satana ko, Yehova na kpɔngɔ ala ti bwai na bwai, ndoni kɔi na Satana ná ademo tɛ lo.​—Sum. 20:8-10.

20. Na pɛ mandangɔ ambanga atɛnɛ mɛndɛ̃ ti ya mbeti ti Suma, mɔ ndo ma tɛrɛ mɔ na olo ngasia?

²⁰ Na pɛ mandangɔ ambanga atɛnɛ mɛndɛ̃ ti ya mbeti ti suma, mɔ ndo ma tɛrɛ mɔ na olo ngasia? Ta mɔ hũ ya, adu ye ti kamwangɔ hĩngangɔ ya, aprɔfesi niko aba nga mɔ ma? Ta ni hɛ̃ mɔ gwɛ̃ ti ilingɔ azi mɛndɛ̃ ya, ala ga ge ya sambela ti vuruni, wa e na ala e vɔrɔ Yehova ndoni kɔi ma? (Sum. 22:17) Na lo mɛ ya, e lo ti bangɔ aye niko ti kpɛ̃nɛ mɛ na singɔ na e ko, e na gwɛ̃ kpengbani ti tɛnɛngɔ nga ma se mɛndó Yoanɛ tɛnɛ na ni ya: “Adu bɛ seni la ma ke! Gbia Yezo, ga!”​—Sum. 22:20.