Skip to content

Skip to table of contents

Maeke Nakai e Fakaalofa Nakai Fai Fakakaupāaga?

Maeke Nakai e Fakaalofa Nakai Fai Fakakaupāaga?

“Ko e hana [Ioha] puho ko e puho he afi haia kua puho lahi mahaki ni [e fakaalofa].”​—LOLOGO A SOLOMONA 8:6.

1, 2. Ko hai ka aoga mai he Lologo a Solomona, ti ko e ha? (Kikite fakatino he kamataaga.)

KO E hoana mo e taane kua femataaki ki a laua ni ti mamali. Kitia he tau tagata oti kua fakaalofa hokulo a laua. Ne mailoga he matakainaga taane ne taute e lauga ha laua kua hohofi noa e fakaalofa ha laua he fekukuaki ai, ti manamanatu a ia: ‘He mole e tau tau loga, to hokulo la nakai e fakaalofa ha laua? Po ke to galo fakahaga ai?’ Ka fefakaalofaaki mooli e taane mo e hoana, maeke he fakafetuiaga ha laua ke mauokafua foki ke he tau lekua uka. Ka e momoko ai, tokologa e tagata fai taane mo e fai hoana ne nakai fiafia ti mavehevehe. Ti manamanatu a koe, ‘Maeke nakai e fakaalofa ke tumau mooli?’

2 He magaaho foki ne moui e Patuiki ko Solomona, ne nakai ko e aga mau e fakaalofa mooli. Ko e ha? Fakamaama e Solomona: “Ko e taane [tututonu] tokotaha ke he tokoafe ne moua ai e au; ka ko e fifine ke he tokologa pihia nakai ni moua ai e au. Kitiala, ko e mena nai hokoia kua kitia e au, ne eke he Atua e tagata ko e tututonu, ka ko lautolu, kua kumi e lautolu e tau lagatau loga.” (Fakamatalaaga 7:26-29) Ko e tau fifine mahani feuaki he tau motu kehe ne tapuaki a Paala ne nonofo fakalataha mo e tau Isaraela. Ti ko e fua, tokologa e tagata taane mo e fifine Isaraela ne mahani feuaki foki. * (Kikite matahui tala.) Ka e 20 e tau fakamua, ne tohia he Patuiki ko Solomona e poeme hagaao ke he tagata taane mo e fifine ne fakaalofa hokulo mooli. He fai taane po ke fai hoana po ke nakai, maeke he Lologo a Solomona ke lagomatai a tautolu ke maama e fakaalofa mooli ti maeke fēfē a tautolu ke fakakite ai.

MAEKE E FAKAALOFA MOOLI!

3. Ko e ha kua maeke e fakaalofa mooli he tagata taane mo e fifine?

3 Totou Lologo a Solomona 8:6. Ko e fakaalofa kua fakamaama ai ‘ko e puho a Ioha.’ Ko e ha? Ha ko e fua mua ue atu ha Iehova ko e fakaalofa, ti tufuga e ia a tautolu aki e lotomatala ke fifitaki e fakaalofa haana. (Kenese 1:26, 27) Mole e tufuga e Iehova e tagata taane fakamua ko Atamu ne foaki age e Ia e hoana fulufuluola ma haana. He kitia fakamua e Atamu a Eva, ne fiafia lahi a ia ke fakamaama e kakano ne logona hifo a ia ki a Eva. Ne tata lahi foki e logonaaga ha Eva ke he taane haana. Mua atu ai, na tufuga e Iehova a Eva mai ia Atamu. (Kenese 2:21-23) Mai he kamataaga, ne taute e Iehova ke maeke he tagata taane mo e fifine ke moua e fakaalofa mooli mo e tumau ki a laua ni.

4, 5. Ko e heigoa e tala he Lologo a Solomona?

4 Kua fakamaama fakamitaki he Lologo a Solomona e fakaalofa ka moua he tagata taane mo e fifine ma laua ni. Ko e lologo hagaao ke he fakaalofa he vahāloto he tama fifine he maaga a Sunema mo e tama taane leveki mamoe. Ko e tala ha laua anei: Ko e tama fifine ne gahua he tau uluvine he tau tugaane haana ne tata atu ke he mena ne api ai e Patuiki ko Solomona mo e tau kau haana. Ne mailoga e ia e tama fifine ti poaki ke he tau fekafekau haana ke tamai a ia ke he heaga api. Ti tala age a ia ke he tama fifine kua fulufuluola mooli a ia ti foaki ki a ia e tau mena fakaalofa loga. Ka kua fakaalofa hokulo e tama fifine ke he leveki mamoe ti fakamakamaka kua manako a ia ke fakalataha mo e tama taane leveki mamoe. (Lologo a Solomona 1:4-14) Ne kumi atu e leveki mamoe ki a ia ti fina atu ke he heaga api. He moua e ia, ne fefakakiteaki e laua ha laua a fakaalofa ke he tau kupu fakaofoofo loto.​—Lologo a Solomona 1:15–17.

5 He liu atu a Solomona ki Ierusalema, ne uta e ia e tamaafine mo ia, ti mui atu e leveki mamoe ki ai. (Lologo a Solomona 4:1-5, 8, 9) Nakai maeke he tau kupu po ke tau mena ne taute e Solomona ke hiki e fakaalofa he tama fifine ke he leveki mamoe. (Lologo a Solomona 6:4-7; 7:1-10) Ti fekau e Solomona e tama fifine ke liu ki kaina. Fakahiku ai, ne ui atu e Sulamita ke he fakahele haana ke poi mai ki a ia “tuga ne sevi.”​—Lologo a Solomona 8:14.

6. Ko e ha kua uka ke iloa ko hai ne tutala ki ai he Lologo a Solomona?

6 Ko e lologo fulufuluola e Lologo a Solomona. Ti kua fakahigoa ai “ko e lologo ne mua ue atu.” (Lologo a Solomona 1:1) Ka e he lologo, ne nakai putoia e Solomona e tau higoa he tau tagata he tala. Manako a ia ke he fulufuluola he poeme mo e lologo ke maaliali he nakai lafi ki ai e tau vala tala loga. Pete he nakai putoia he lologo e tau higoa, kua maeke agaia ke iloa e tagata ne tutala hagaao ki ai ha ko e tau mena ne talahau e laua. *​—Kikite matahui tala.

“MUA E MITAKI HĀU A FAKAALOFA MAI KE HE UAINA”

7, 8. Fakakite fēfē he leveki mamoe mo e tama fifine e fefakaalofaaki ki a laua ni? Talahau e tau fakataiaga.

7 Ne talahau he tama fifine mo e leveki mamoe e tau mena fakaofoofo loto ki a laua ni ke fakakite e fakaalofa ha laua. Falu he “fakaalofa” ha laua kua liga matakehe ki a tautolu ha kua tohia ai molea e 3,000 tau kua mole. (Lologo a Solomona 1:2) Pete ni he kehe e aga fakamotu ha laua mai he ha tautolu, maeke ia tautolu ke maama e puhala ne felogonaaki e hoa ki a laua ni. Ma e fakatai, ne pehē e leveki mamoe hagaao ke he tau fofoga he tama fifine kua tuga “ne tau mata lupe,” kakano ai kua ofania e ia e tau mata totonu haana. (Lologo a Solomona 1:15) Ti pehē foki e tama fifine kua tuga e tau mata lupe e fulufuluola he tau mata he leveki mamoe. (Totou Lologo a Solomona 5:12.) Ki a ia, ko e lanu he tau mata he leveki mamoe kua maaliali ai ke hina, tuga e tau lupe efuefu ata lanu moana ne koukou he puke huhu.

8 Ne fenavaaki he leveki mamoe mo e tama fifine e tau fofoga fulufuluola ha laua, ka e nakai koenaia. Ma e fakatai, ne ofania e ia e puhala vagahau totonu he tama fifine ke he falu tagata. (Totou Lologo a Solomona 4:7, 11.) Ti tala age a ia ke he tama fifine: “Haku hoana na e, kua hihina hifo e meli he hāu a tau laugutu; ha ha i lalo he alelo hāu e meli mo e puke huhu.” Ki a ia, ko e tau kupu he tama fifine ne humelie tuga e mitaki he puke huhu mo e meli ne mua e mitaki. Mogo ne tala age he leveki mamoe ke he tama fifine “kua mitaki hāu a tino oti” ti “nakai ni fai ila kia koe,” ne tutala a ia hagaao ke he fofoga fulufuluola ti pihia mo e tau mahani mitaki he tama fifine.

Fetalahauaki he taane mo e hoana ki a laua ni e fakaalofa he tau mena ne talahau mo e taute e laua

9. (a) Ko e heigoa ne putoia he fakaalofa he taane mo e hoana? (e) Ko e ha kua aoga ke fefakakiteaki he taane mo e hoana e fakaalofa ha laua ki a laua ni?

9 He vahā nei, ma e taane mo e hoana ne fekafekau ki a Iehova, ne nakai ni ko e fakamooliaga fakavē hokoia e fakamauaga. Fefakaalofaaki mooli a laua ti fakakite e fakaalofa ha laua. Ka ko e vahega fakaalofa fēfē a ia? Ko e fakaalofa nakai lotokai kia ne fakaako e Tohi Tapu ki a tautolu ma e tau tagata oti kana? (1 Ioane 4:8) Ko e fakaalofa fakatino kia ne logona e tautolu ma e magafaoa ha tautolu? Ko e tata lahi kia he vahāloto he tokoua e kapitiga mitaki? (Ioane 11:3) Po ke fakaalofa lotofakavihi? (Tau Fakatai 5:15-20) Kua lata he hoa mau ke fefakakiteaki e fakaalofa mooli ki a laua ni he tau puhala oti nei. He tau mena ne talahau mo e taute e koe, maeke ia koe ke fefakamooliaki e fakaalofa ha mua mo e fiafia he fakamauaga ha mua. Ē, kua uho lahi ke taute pihia, pete ni kua lavelave e moui haau. He falu aga fakamotu ne fakatokatoka e tau fakamauaga, kua liga nakai feiloaaki e taane mo e hoana ato hoko e aho mau. He feiloaaki a laua ti tupu ai e fakaalofa, kua lata ia laua ke fetalahauaki e fakaalofa ne logona e laua. To fakatata lahi he mena nei a laua ti fakamalolō e fakamauaga ha laua.

10. Maeke fēfē foki he fefakakiteaki e hohofi ki a laua ni ke fakamalolō e fakamauaga?

10 Ka fefakakiteaki he hoa mau e hohofi ha laua ki a laua ni, kua fakamalolō e laua e fakamauaga ha laua he taha puhala foki. He lologo, ne foaki he Patuiki ko Solomona ke he tama fifine e “tau filifili auro mo e tau mahina ario.” Ne nava e ia e tama fifine, he pehē “kua mitaki mai po ke mahina; kua kikila mai po ke lā.” (Lologo a Solomona 1:9-11; 6:10) Ka kua fitā he moua he tama fifine a ia kua fakaalofa mooli a ia ki ai. Ko e heigoa ne lagomatai a ia ke fakamooli tumau ke he leveki mamoe? Ko e heigoa kua fakamafana a ia pete he nakai maeke ke fakalataha a laua? (Totou Lologo a Solomona 1:2, 3.) Manatu e ia e logonaaga fiafia ha ko e tau kupu fakaalofa he leveki mamoe. Ko e tau talahauaga hohofi he leveki mamoe kua ‘mua e mitaki ke he uaina,’ ti he fale patuiki ne fakamafana e lautolu a ia tuga e “puke lolo” ne liligi ke he ulu. (Salamo 23:5; 104:15) Kua aoga ma e taane mo e hoana ke fakakite e hohofi ha laua ki a laua ni ha kua fa lagomatai he mena ia e fakaalofa ha laua ke tupu. Ti ko e fakamanatuaga he tau talahauaga nei to lagomatai e fakaalofa ha laua ke tumau e malolō.

AUA NEKE FAKALAGALAGA E FAKAALOFA “ATO LOTO KI AI A IA”

11. Ko e heigoa ka fakaako e tautolu mai he tau kupu he Sulamita ke he tau fifine he fale patuiki ha Solomona?

11 Ka manako a koe ke mau, ko e heigoa ka fakaako mai e koe he Sulamita? Ne nakai logona e ia ha fakaalofa ke he Patuiki ko Solomona ti tala age fakamalolō ke he tau fifine he fale patuiki: “Aua neke fakalagalaga e mutolu po ke fafagu e mutolu haku a fakahele ato loto ki ai a ia.” (Lologo a Solomona 2:7; 3:5) Ti kua hako nakai ke kamata e fakafetuiaga lotofakavihi mo e ha tagata noa ni? Nakai, kua pulotu ke fakatali fakatekiteki ti mau ni ke he tagata kua fakaalofa mooli a koe ki ai.

Pulotu ai ke fakatali fakaeneene ke mau ni ki a ia ne fakaalofa mooli a koe ki ai

12. Ko e ha ne fakaalofa e tama fifine Sulamita ke he leveki mamoe?

12 Ko e ha ne fakaalofa e tama fifine Sulamita ke he leveki mamoe? Manatu a ia kua fulufuluola e leveki mamoe tuga e “sevi.” Ko e tau lima haana kua malolō tuga e “tau mama auro” mo e tau hui haana kua fulufuluola ti malolō tuga e “tau pou sesa.” Kua nakai ni malolō mo e fulufuluola a ia. Ne iloa he tama fifine kua fakaalofa e leveki mamoe ki a Iehova ti mitaki foki e tau mahani. Kakano haia kua uho e leveki mamoe ki a ia, “tuga ne moli ke he vaha loto he tau akau he vao.”​—Lologo a Solomona 2:3, 9; 5:14, 15.

13. Ko e ha kua fakaalofa e leveki mamoe ke he tama fifine Sulamita?

13 Ko e Sulamita kua fulufuluola lahi. Ne manako loto foki e Patuiki ko Solomona ki a ia, pete ne fitā he “tokoonogofulu e patuiki fifine; mo e tokovalugofulu e hoana fakahoa; ko e tau tamafine ikiiki foki nakai ni maeke ke totou he tokologa.” Ko e fulufuluola ni kia haana ko e kakano ne fakaalofa e leveki mamoe ki a ia? Nakai. Ne fakaalofa foki a ia ki a Iehova mo e tau mahani mitaki. Ma e fakatai, ko e tama fifine ne loto fakatokolalo ti fakatatai e ia a ia ke he fiti, ko e “fiti lakau i Sarona.” Ka ke he leveki mamoe kua mua ue atu a ia, “tuga ne susana ke he vaha he tau akau talatala.”​—Lologo a Solomona 2:1, 2; 6:8.

14. Ka manako a tautolu ke mau, ko e heigoa ha tautolu ka fakaako mai he leveki mamoe mo e Sulamita?

14 Ne poaki a Iehova ke he tau fekafekau haana ke mau ni “kia lata mo e Iki.” (1 Korinito 7:39) Kakano he mena nei to fakatutane ni a tautolu po ke mau ke he taha he fekafekau kua papatiso ha Iehova. To lagomatai fēfē he mena nei e fakamauaga? Maeke he taane mo e hoana ke fahia ke he tupetupe he moui he tau aho takitaha. Ka e ka ha ha tokoua ia laua e fakafetuiaga tata mo Iehova, to mafola mo e fiafia e fakamauaga ha laua. Ti ka manako a koe ke mau, muitua e fakafifitakiaga he leveki mamoe mo e Sulamita. Kumi taha ne mitaki e tau mahani ne fakaalofa mooli ki a Iehova.

Ko e Kerisiano to nakai manako ke fakatutane po ke mau e tagata ne nakai ko e fekafekau papatiso ha Iehova (Kikite paratafa 14)

HAAKU HOANA KUA TUGA E “KAINA KUA PUIPUI”

15. Fakafifitakiaga mitaki fēfē e mahani fakamooli he tama fifine Sulamita ma e tau hoa Kerisiano ne nakaila mau?

15 Totou Lologo a Solomona 4:12. Ko e ha ne pehē e leveki mamoe ko e tama fifine Sulamita haana kua tuga e “kaina kua puipui”? Ko e kaina, po ke katene kua fakamau ne nakai hafagi ke he tau tagata. Ko e tama fifine kua tuga e kaina ha kua fakaalofa hokoia ni a ia ke he leveki mamoe. Ne fakatoka ni a ia ke mau ke he leveki mamoe ti fakaheu e ia e tau hagaakiaga mai he patuiki. Ti nakai hiki e manatu haana. Kua tuga e “kaupa” a ia ka e nakai tuga e “gutuhala” ka mukamuka ke mahafagi. (Lologo a Solomona 8:8-10) He puhala taha, ko e hoa Kerisiano kua pulega ke mau to mahani fakamooli a laua ki a laua ni. To nakai fakakite e laua e manako loto ke he ha tagata kehe.

16. Ka fakatutane a koe, ko e heigoa haau ka fakaako mai he Lologo a Solomona?

16 Magaaho ne ole e leveki mamoe ke he tama fifine ke fano hui mo ia, ne nakai fakaatā he tau tugaane haana a ia ke fano. Ka e fakafano e lautolu a ia ke leoleo e tau uluvine ha lautolu. Nakai kia falanaki e lautolu a ia? Manatu kia a lautolu kua manako e mahakitaga ha lautolu mo e leveki mamoe ke taute e mahani feuaki? Nakai. Kua manako e tau tugaane ke puipui e mahakitaga ha lautolu he tuaga ka kamatamata a ia ke taute e mena hepe. (Lologo a Solomona 1:6; 2:10-15) Ka fakatutane a koe, maeke fēfē a koe ke kalo kehe mai he ha mena ka takitaki a koe ke he mahani feuaki? Fifili tuai e mena ka kalo kehe a koe ke tumau e meā he fakafetuiaga haau. Ua nonofo tokoua ni a mua ke he mena ka nakai fai tagata ke kitia a mua. Fakakite e hohofi fakaalofa ha mua ki a mua ni he puhala meā.

17, 18. Lagomatai fēfē he fakaakoaga nei he Lologo a Solomona a koe?

17 Manako a Iehova ke tumau e tau fakamauaga. Manako a ia ke he taane mo e hoana ke fefakaalofaaki. Ko e aga pauaki ma laua ke fakaalofa hokulo ka mau a laua. Ka e ke tumau e fakamauaga ha laua, kua lata e fakaalofa ha laua ke tumau e malolō tuga e puho ne nakai mate.​—Mareko 10:6-9.

18 Ka manako a koe ke mau, kumi e tagata ka fakaalofa mooli a koe ki ai. Ka moua e koe e tagata ia, gahua tokoua ke malolō tumau e fakaalofa ha mua ki a mua ni. He fakaako e tautolu mai he Lologo a Solomona, ko e fakaalofa mooli mo e tumau kua maeke ai, ha ko e ‘puho a Ioha.’​—Lologo a Solomona 8:6.

^ para. 2 Kikite The Watchtower, Ianuari 15, 2007, lau 31.

^ para. 6 Kikite “Outline of Contents” he Lologo a Solomona he New World Translation, lau 926-927.