Tsowa di Hlatolla ke Luka 14:1-35

  • Monna wa gore ke mo a na le bolwele bya go ruruga o yalafiwa ka Sabatha (1-6)

  • Di nyaka o be sevakaši sa go tinyanafatsa (7-11)

  • Mema ba gore ba ka sa go patele (12-14)

  • Mošupetso wa divakaši tsa gore dya jika jika (15-24)

  • Tso o tshwaneleng go di maka gore o be lelata (25-33)

  • Letswayi la gore a le sa tsapela (34, 35)

14  Ka letšatši la Sabatha, Jeso o yye mutšing wa ye mongwana wa go yeta Mafaraseyi mahlong gore a ye jeng, fote batho ke mo ba mo tomolele maahlo.  Byalo gana hone ke mo go na le monna ye mongwana wa gore ke mo a na le bolwele bya go ruruga.  Ke mokane Jeso a butsisa bo ba go tšiba Molawo, le Mafaraseyi a re: “Nje molawo wa dumela gore motho a yalafe ka Sabatha?”  Mara ba fo kgomolela. A tshwara monna yela a mo yalafa, mo a fetsa a mmotsa gore a sepele.  Jeso a re ga bona: “Ke mang ho ga lune, wa gore ka letšatši la Sabatha a ka sa yakgoswe a ntsha morwayi wage kela kgomu yage mo yi wele ka sekoting?”  Ba fo šala ba goroliye maahlo.  Mo Jeso a bona banna bo ba ba memmeng ba tikgetela ditulo tsa mayemo, a bolabola nabo a berekisa mošupetso, a re:  “Mo ba go mema mošadhong, o sa yi o dula ga ditulo tsa ku mahlong. Go ka makega gore ba memme le wa gore wa go phala ka mayemo.  Ke mokane ye a le memmeng o nyoko tla gago a re, ‘Tlogamela go dule monna yewa.’ O nyoko tloga mone o tšebiye o ye dula ku nthago. 10  Mara mo ba go memme, o fo dula ku nthago, ka taba la gore ye a go memmeng mo a tla o nyoko segela a re, ‘Monghana, ariye ku mahlong.’ Ke mokane ba bangwana bo ba memiwweng ba nyoko go hlompa. 11  Ye mongwana le ye mongwana ye a tigudisang ba nyoko mo yisa fase, mara ye a tinyanafatsang o nyoko gudisiwa.” 12  Mo Jeso a fetsa, a re ga monna yela wa gore ne a mo memme: “Mo o mema batho gore ba tle ba je tsa go ja tsa motshegare, kela tsa ka malobana, o sa bitse banghana bago kela bobhuti bago kela mašaga yago kela bayagelani bago ba go ghanya, ka taba la mo o di tšiba gabutši gore le wene ba ko go memeng, mo o maka sosone go fo tshwana le mo go le setšha ba go patela. 13  Mara mo o maka monyanya, bitsa ba go tihlupegela, dithwala, digole le ba go popela maahlo; 14  fote o nyoko jabola, ka taba la gore a ba na so ba ka go patelang ka sona. O nyoko patediwa mo go tsusiwa ba go loka.” 15  Mo ye mongwana wa divakaši tsela a kwa tsotsone, a re ga Jeso: “Go jabola ye a jang a le Mmušong wa Modimo.” 16  Jeso a re gage: “Monna ye mongwana ke mo a makiye monyanya wo mogolo, a mema batho ba go tlala. 17  Mo go šele go le ka sethewo, a roma sebereki sage gore se botse bo ba ba memmeng gore, ‘Tlanneng, ka gore dilo ka mokana ga tsona di šele di lukiye.’ 18  Mara ka mokana ga bona ba thomisa go jika jika. Wa mathomo o yitseri gage, ‘Ke rekiye tšhomo, fote ke ya ga yona tsotso, nka sa kgone.’ 19  Ye mongwana a re, ‘Ke rekiye lesome la dikgomu* fote ke ye di hloleng, nka sa kgone.’ 20  Byalo ye mongwana fote a re, ‘Nna ke sa tšo šadha, nka sa kgone.’ 21  Sebereki sela sa ya sa botsa mong wa sona dilo tsone. Mong wa ntlo a kwata, ke mokane a re ga sebereki sela, ‘Ariye ku dipateng le dimitšaneng, o bitse ba go tihlupegela le ba go golofala o tle nabo.’ 22  Mo sebereki sela se boya, sa re, ‘Morena, ke makiye tso o di hlayyeng, mara a go soko tlala.’ 23  Mong wa ntlo a re ga sebereki sela, ‘Ariye ku dipateng le dimitšaneng o segele o ba gapeletse gore ba tle, gore ntlo yaka yi tlale ka batho. 24  Ka gore ke ya le botsa, ga banna bo ba ba memmeng aa šiyo le ka wwoši wa gore o nyoko ja monyanyeng waka.’” 25  Byalo mogoba ke mo wo sepela naye, a sokologa a re ga wona: 26  “Ye a tlang gaka mara a kwana le papage, mmane wage, mosadi wage, bana bage, bobhuti bage, le bosesi bage le mong lona lephelo lage, a ka sa be lelata laka. 27  Ye a sa rwaleng phate yage ya mohlupego* a nšala nthago, aa tshwanela ke go ba lelata laka. 28  Mo re beyisa, ke mang ho ga lune wa gore a ka sa thomisi ka go balela tšheleta yage ho a nyoko yaga ntlo, gore a thogo bona gore yi ko lekana kela awwa? 29  Phela a ka yaga fandhiši mara ya yema tseleng, ke mokane batho ba go feta ka pata ba thomisa go mo kweranya, 30  ba re: ‘Morenewa o di kgonne go thomisa a re wa yaga, mara o šitega go fetsisa.’ 31  Le mo kgoši yi nyoko lwa le ye nngwana, ayitsano yi ka sa thomisi ka go dula fase ya nagana gore nje yi ko di kgoneng go lwa le kgoši ya go ba le 20 000 ya masole, hala yona yi na le 10 000 ya wona? 32  Gabutšibutši, mo nkare yi ka sa kgone, yi nyoko romela batho ba yona mo kgoši yela ye nngwana yi sa le ku kgole, gore ba yi bolabolele ga kgoši yone, gore yi thogo beba yi sa sa lwa nayo. 33  Ka mokgonone, le fo napa le di tšiba gore mo ye mongwana wa lune a sa šiyi* dilo tsage ka mokana ga tsona, a ka sa be lelata laka. 34  “Letswayi le gabutši. Mara mo letswayi lone le sa sa tsapela, ayitsano le sa na le mmereko? 35  Fote a le sa le gabutši go le tšhela mobung kela go le gahlanisa le morole. Batho baa le lahla. Ye a nang le ditsebe tsa go theetsela, a theetsele.”

Ditwaba

Gabutšibutši ke “majoko ka mahlano.”
Bala ga Dihlatollo Tsa Mantsu.
Kela “lahle.”