Tshelela ga tsa ka teng

Tshelela ga molokologano wa tsa ka teng

HLOGOTABA YA GO TŠHUTIWA 31

“A re Šepisi”!

“A re Šepisi”!

“Byalo, a re šepisi.”—2 MAKOR. 4:16.

KOŠA 128 Go Tiyisela go Segela go Fela!

GO FO LEKISIWA *

1. Makreste ma tshwanele ma make ying mo ma nyaka go fetsa motabogo wa wona?

MAKRESTE ma tabogela lephelong. Go ka fo ba go se botala re thomisiye go taboga lebelo lowa, kela nakwenngwana ke botala re kene re yi tshwere, mara ka mokana ga rune di nyaka re taboge go segela mafelelong. Mayele ya gore Pawulo wa lepostola o ma neyye Makreste ya Filipi ma ka re tiyisa gore re thogo fetsa motabogo wa rune. Ba bangwana ga phutego yone ya Filipi ke mo go šele go le botala ba berekela Jehova mo ba kraya borifi bya Pawulo. Ke mo ba kene ba taboga, mara Pawulo o yye a fo ba gopotsa gore ba ye mahlong ba kene ba taboga ba tiyisele. Ke mo a nyaka gore ba mo yekisele ga tso ne a di maka, tsa ‘go karakarela so a nyakang go se segelela.’—Mafil. 3:14.

2. Ke ntaba tso Pawulo a yyeng a yeletsa Mafilipi ka tsona di sa pumutsa?

2 Tso Pawulo a yyeng a yeletsa Mafilipi ka tsona ke mo a sa pumutsa. Phutego yone yi hlorisiwwe go tlugisela hala yi ba gona. Pawulo le Siliyase ba yye ba theetsela mantsu ya Modimo ya gore ba “tlolele Masedoniya,” ke mokane ba segela Filipi ka 50 C.E. (Meber. 16:9) Mo ba segela gana ku, ba krayye mmane ye mongwana ye ba reng ke Lidiya wa gore “ke mo a theetsele, fote Jehova a bula pelo yage ka matla” gore a kwe ditaba tsa go bafala. (Meber. 16:14) O yye a fetsa ka go kolobetsiwa le ba mutši wage. Mara Diyabolo aa mo lesetsa. Ba go lawola mone polekeng ba yye ba gogoyisa Pawulo le Siliyase ba ba yisa ga mejistreyiti ke mokane ba ba thomela matsaka ya gore baa hlupa. Sosone se makiye gore Pawulo le Siliyase ba teyiwe go baba, ba tshwariwe, ba boye ba ba yise jele, ke mokane ba ba botsa gore ba tloge hone nageng. (Meber. 16:16-40) Ayitsano ba yye ba šepisa? Le ka go nyana! Byalo magageru ya phutego ya gore a yi botala yi le gona ma yye ma maka byang? Sa go jabodisa ke gore le bona ba yye ba tiyisela. Di fo šupetsa gore batho ba phutego yone ba yye ba tiyisa ke tso Pawulo le Siliyase ba yyeng ba feta ga tsona.

3. King so Pawulo ke mo a se tšiba, fote re nyoko bolabola ka diputsiso difeng?

3 Pawulo ke mo a tikemisele go tiyisela. (2 Makor. 4:16) Ke mo a di tšiba gore mo a nyaka go fetsa motabogo wone, di nyaka a lebelele ga tso a nyakang go di segelela. Re ka tšhuta ying ga Pawulo? Re ka ba yekisela byang batho ba go tshepega ga dinako tso re phelang ga tsona bo ba yyeng ba tiyisela le mo go bifiye? Tshepo yo re nang nayo ya dilo tso di nyoko makegang ku mahlong, yi ka maka byang gore re taboge lebelo la rune re sa šepisi?

TSO DI MAKEGELENG PAWULO DI KA RE BEREKELA

4. Pawulo o yye a maka byang gore a dule a tiyelele ga tso tsa Modimo le mo seyemo se bifiye?

4 Nagana ka tso Pawulo a yyeng a feta ga tsona nakwela a ngwalela Mafilipi borifi. Ke mo ba mo tshwere ba mo kwalele ka ntlong hala Roma. Ne a sa kgone go tšwa a ye tšhomayeleng. Le mo go le sone, ne a fo ya mahlong a tšhomayelela bo ne ba mo vakašela a boya a ngwala marifi ya go ya ga diphutego tsa kgole. Makreste ya gore a ma kgone go tšwa ka ntlong lekgono, le wona ma berekisa lešuba le lengwana le le lengwana gore ma tšhomayelele bo ba ba vakašelang. Ba ngwala marifi ba ngwalela batho ba gore a ba kgone go ba segelela mo ba tšhomayela.

5. Mantsu ya Pawulo a ma bolabodiyeng ho ga Mafilipi 3:12-14 ma re o gelepiye king gore a dule a lebelele so a nyakang go se segelela?

5 Pawulo a sanka a yikela dilo tsa go befa tso a di makiyeng ku nthago di mo maka gore a šepise. Gabutšibutši o yitseri “go lebala ka tsa ku nthago” ke mo go le gabutši ka matla gore motho a thogo “lebelela tsa ku mahlong,” tsa go tshwana le go taboga go segela mafelelong. (Bala Mafilipi 3:12-14.) Dilo tse dingwana tso di ka fo bang di yye tsa mo tlonya ga Pawulo ke difeng? Sa mathomo ke gore Pawulo ke mo di mo sepelela gabutši tsa lephelo ka nakwela go soko bane go ba Mokreste. Mara tsone ka mokana ga tsona o yye a di tseya go le “ndhudhuma ya dithila.” (Mafil. 3:3-8) Sa bobedi ke gore a sanka a maka gore dilo tsa go baba tso ne a di maka Makreste di mo kene matolong. Sa boraro ke gore a sanka a šekela a re ga Jehova o mmerekele ka matla. Mmereko wa go tšhomayela wo Pawulo ne a wo maka ke mo wo na le maphomela le mo ba yye ba mo hlahlela jele, ba mo teya go baba, ba mo pšhaya ka matlapa, le nakwela sekepe sa bona se phinya ka meetšing fote ba se na le mong tsa go ja le tsa go yapara. (2 Makor. 11:23-27) Mara le mo a yye a phomelela ga tsa go tlala ka thoko a hlorisiwa, o yye a fo ya mahlong a kene a di tšiba gore o tshwanele a berekele Jehova. Le rune di nyaka re kopisele gage.

6. Tse dingwana tsa “dilo tsa ku nthago” tsa gore re tshwanele re di lebale ke difeng?

6 Re ka yekisela Pawulo ka mokgo mang ga taba ya go “lebala tsa ku nthago”? Ba bangwana ba rune di nyaka re karakare ka matla gore re lebale ka tsa go befa tso re yyeng ra di maka botala. Mo nkare le wene o ka mokgonone, ke ntaba o sa tšhuti ka taba ya gore yi bolabola ka sehlabelo sa Kreste? Mo re ka fo tšhuta, ra ghayela, ra boya ra rapela ka taba yone re balang ka yona, di nyoko re gelepa gore re lebale ka go dula re tisola. Re nyoko lesetsa le go fo ba re kene re tisola-sola le mo Jehova a re tshwarele. Bona se sengwana so re ka se tšhutang ga Pawulo. Ba bangwana ba lesetsiye mebereko ya go golela ka masaka, ka taba la gore ba nyaka go tlalela ka matla ga tso tsa Modimo. Mo nkare go sone, ke ntaba re sa fo lebala ka dilo tsa ku nthago tsa gore di ka maka gore re nabele go boyela ga dilo tsa majabajaba tsa gore nke re le natso? (Dip. 11:4-6; Mmo. 7:10) “Dilo tsa ku nthago” di ka rela le dilo tso re yyeng ra di segelela kela mathatha ya re yyeng ra ma tiyisela. Nnete ke gore mo re ka fo ya mahlong re nagana ka tso Jehova a yyeng a re rufa ka tsona ku nthago, re nyoko napa re šutela thina ka matla ga Papa yewa wa rune. A re nyake go titshokanya re re mmereko wa rune wo fediye.—1 Makor. 15:58.

Mo re kene re taboga re bakiye lephelong, di nyaka re lesetse go lebelela dilo tsa gore di ka sa re thuši ka selo ke mokane re dule re lebelele ga so re nyakang go se segelela (Lebelela serele 7)

7. Makorente wa Mathomo 9:24-27 yi re king so se ka re gelepang gore re thogo hlula? Beyisa.

7 Pawulo o ma kwisisiye gabutši mantsu ya Jeso ya gore: “Garagaraneng ka matla.” (Luka 13:23, 24) Pawulo ke mo a di tšiba tsa gore o tshwanele a garagare go tshwana le Kreste. O tshwanisiye lephelo la Sekreste le motabogo. (Bala 1 Makorente 9:24-27.) Mo motho a taboga, o dula a naganne ka go segela mafelelong, aa tsame a kene a nabelanya dilo tsa ka ho mathoko tsa gore di ka mo phiriketsa. Mo re beyisa, bo ba go taboga ditoropong ba ka phiriketsa ke dilo tso ba di bonang ho ditolo ke mokane dilo tsone tsa thomisa go ba woka. Nje o bona nkare motho ye a tabogang a ka yaroga a ye lebelela dilo tso ba di rekisang hala mafastereng? Tsone a ka sa di make mo nkare o nyaka go segela mafelelong! Le rune di nyaka re sa yikele dilo di re phiriketsa mowa ga motabogo wa rune wa lephelo. Mo le rune re ka fo tshwana le Pawulo, ra dula re naganne ka so re nyakang go se segelela go tshwana le go berekela Jehova ka matšato, re nyoko kraya patela!

GO HLULA TSO DI LEKETSANG GO ŠIGINYA TUMELO YA RUNE

8. Ke dintshetshere difeng ka ditharo tso re nyoko petapetang ka tsona?

8 Tla re bolaboleneng ka dintshetshere ka ditharo ke tsowa, tso di ka makang gore re thomise go goga mawoto. Go yemela selo sa gore a se yakgoswe se makega, go felela ke matšhika le dintshetshere tsa go sa fele. Di nyoko re berekela mo re ka kopisela ga bo ba yyeng ba tiyisela tsa go ba ghula.—Mafil. 3:17.

9. Mo re yemele selo se sa yakgoswe se makega, sone se ka re tshwara byang?

9 Go yemela selo sa gore a se yakgoswe se segela. Re yemele ka mahlo ya makhubedu dilo tso Jehova a re tshepisang tsona. Moporofeta wa Jehova ye ba reng ke Habakuku o yye a kgopela Jehova gore a tlose dilo tsa go befa mone ga naga ya Juda, ke mokane Jehova a mmotsa gore a ‘tšwe a yemme ka go nyana.’ (Habak. 2:3) Mara, ka nakwenngwana mo dilo tso re di yemeleng di sa yakgoswe di makega, re ka thomisa go kwa re kgongwela. Ke mokane ra lahla tewu. (Diy. 13:12) Taba yone yi makegiye gana hala ga bo-1914. Makreste ya go tlala ya gore ke mo ma tlotsiwwe ke mo ma tseya gore ka 1914 ma nyoko kraya patela ya go ya legedimong. Makreste ya go tshepega ma yye ma maka ying mo dilo tso ne ba di yemele di sa segele?

Royal le Pearl ba ga Spatz ba yye ba fo ya mahlong ba tshepegela Jehova le mo dilo tso ne ba di yemele ka 1914 di sa makega (Lebelela serele 10)

10. Monna ye mongwana le mosadi wage ba makiye byang mo dilo tso ne ba di yemele di sa yakgoswe di makega?

10 Tla re bolaboleneng ka magageru ya mangwana ya go tshepega ka mabedi, ya gore ma yye ma gahlana le tsa mošaga wonone. Mogageru ye ba reng ke Royal wa ga Spatz, o kolobetsiwwe ka 1908 a na le 20 ya mengwaga. Ke mo a fetsiye le pelo yage gore go se botala o nyoko ya legedimong. Nakwela a kgetisa Pearl ka 1911, o yye a mmotsa gore: “Akere wa di tšiba gore go nyoko makega ying ka 1914. Mo nkare re nyoko nyalana, di fo nyaka re sa sinyi nako!” Ayitsano monna yewa le mosadi wage ba yye ba lahla tewu mo ba bona taba yo ne ba yi yemele ya go ya legedimong yi sa makege ka 1914? A sanka ba maka sone, ka taba la gore so ne ba hlupegiye ka matla ka sona ke mo go le go maka tso Modimo a di nyakang le mo ba sa ye legedimong. Ke mo ba tikemisele ka matla go tiyisela mo ba kene ba taboga. Nnete ke gore Royal le Pearl ba yye ba sa lahle tewu, ba dula ba tshepega go segela ba fetsa lephelo la bona la ho lefaseng. Le wene o ka fo ba o di nyaka ka matla, tsa go bona Jehova a hlatswa lebitso lage gore a šupetse go le yene ye a tshwaneleng go lawola le go maka dilo ka mokana ga tsona tso a di tshepisiyeng. Dula o di tšiba gore dilo tsowa ka mokana ga tsona di nyoko makega ka nako yo Jehova a yi beyyeng. Solanka re sa yemele nako yone, nkare re ka ya mahlong re karakara ka matla gore re berekele Modimo, re sa kgongwetse ke dilo tso re di yemeleng mo di sa yakgoswe di segela.

Arthur Secord ke mo a di nyaka ka matla tsa go berekela Jehova le mo a šele a gudiye (Lebelela serele 11)

11-12. Ke ntaba di nyaka re fo ya mahlong re berekela Jehova ka go tshepega le mo matšhika ya rune ma thomisa go pomega ka taba la go sa philega gabutši? Beyisa.

11 Go felela ke matšhika. Motho wa go taboga di nyaka a be le matšhika gore a thogo taboga, mara a di rele gore le wene o tshwanele o be le matšhika gore o tlalele ka matla ga tso tsa Modimo le go bereka mmereko wa go tšhomayela ka matšato. Ba go tlala ba gore a ba sa na matšhika ba sa fo ya mahlong ba berekela Jehova. (2 Makor. 4:16) Mo re beyisa, Mogageru ye mongwana ye ba reng ke Arthur Secord * wa gore ke mo a na le 88 ya mengwaga, a tsofele, a biye a tilwalela, o yye a fetsa 55 ya mengwaga a bereka Bethele. Ye mongwana wa gore ne a mo pasopa, o yye a šutela mpeteng gage. Ke mokane a mo lebelela a kene a mo kwela go baba a re gage: “Mogageru Secord, o mmerekele ka matla ga Jehova barena.” Mara mogageru Arthur yene ke mo a sa nagane ka dilo tsa ku nthago. O yye a lebelela nesi yela a ngwalangwala, ke mokane a re: “Yone ke nnete. Mara tso re di makiyeng ku botala a yi tsona tso re ka napang re di tseyela gedimo. Di nyaka gore re ye mahlong re kene re tshepega go tloga gana byalo.”

12 Nakwenngwana di ka makega gore o berekele Jehova ka mengwaga ya go tlala mara gana byalo di sa sa maka ka taba la go sa philega gabutši. Mo nkare go ka mokgonone, o sa šepisi. Dula o di tšiba tsa gore Jehova o gopola dilo ka mokana ga tsona tso o yyeng wa di segelela nakwela o mmerekela ka go tshepega. (Maheb. 6:10) O sa lebale gore tso re di makang gana byalo tsa go berekela Jehova ka dipelo tsa rune di felegelele, a yi tsona di ntoši tso di šupetsang gore ga Jehova ra mo nyaka. Re šupetsa gore ga Jehova re mo nyaka ka matla mo re mmerekela re sa tšhofe ke motho fote re maka ka dipelo tsa rune di felegelele. (Makol. 3:23) Jehova o di kwisisa gabutši gore re kgona go maka dilo go segela kaye, fote aa yemela gore re make so re ka sa se kgoneng.—Mar. 12:43, 44.

Anatoly le Lidiya Melnik ba yye ba fo dula ba tshepega le mo ba gahlana le tsa go ba ghula (Lebelela serele 13)

13. Tso Anatoly le Lidiya ba yyeng ba gahlana natso di re tiyisa byang gore re ye mahlong re berekela Jehova le mo go na le tsa go tlala tsa go re phiriketsa?

13 Dintshetshere tsa go sa fele. Malata ya go tlala ya Jehova ma tiyisele dintshetshere tsa go sa fele le go hlorisiwa ka mengwagangwaga. Mo re beyisa, Anatoly wa ga Melnik  * ke mo a na le 12 ya mengwaga mo papage ba mo tshwara ba mo yisa jele, ba boya ba mo romela bobhantiting ku Siberia ga gore o sepela 7 000 ya dikhilomitha go tloga ku Moldova. Ka nthago ga mongwaga, Anatoly, le mmane wage le bokokwane wage le bona ba yye ba tshwariwa ba yisiwa bobhantiting ku Siberia. Mo go-ya go-ya, ba yye ba kraya lešuba la go ya megahlanong ga poleke ye nngwana, ya gore ke mo di nyaka ba sepele 30 ya dikhilomitha kapokong, ba kene ba tiyisele phefo ya go kenelela mašapong. Ka nthago ga mone, Mogageru Melnik o fetsiye mengwaga ka meraro a le jele kgole le mosadi wage ye ba reng ke Lidiya le morwediya wage wa go ba le mongwaga ka wwoši. Le mo ba fetsiye mengwaga ya go tlala ka mokgonone ba hlorisiwa, Anatoly le mutši wage ba yye ba fo ya mahlong ba berekela Jehova ka go tshepega. Re bolabola re yitsa, mogageru Anatoly o na le 82 ya mengwaga fote ke ye mongwana wa Komiti ya Lekala la Bethele ya Central Asia. Nkare le rune re ka tshwana le Anatoly le Lidiya, ra karakara ka matla mo re kene re berekela Jehova, ra tiyisela go tshwana le ka mokgo re yyeng ra tiyisela ka gona ku botala.—Magal. 6:9.

TSO DI NYOKO MAKEGANG KU MAHLONG DI YA RE TIYISA

14. King so Pawulo a yyeng a se maka gore a segelele so ne a nyaka go se segelela?

14 Pawulo ke mo a tshepa gore o nyoko fetsa lebelo lage le go segelela so a nyakang go se segelela. Ka taba la gore ke mo go le Mokreste wa go tlotsiwa, ke mo a lebelele gore o nyoko kraya “patela ya go bitsa ke Modimo ku legedimong.” Mara ke mo a di tšiba gore di nyaka a “karakara” ka matla gore a segelele tsone ka mokana ga tsona. (Mafil. 3:14) Pawulo o yye a berekisa mošupetso wa gabutši ka matla gore a gelepe Mafilipi gore ma segelele so ne ma nyaka go se segelela.

15. Pawulo o yi berekisiye byang taba ya ye a dulang nageng gore a tiyise Makreste ya Filipi gore ma ye mahlong ma “karakara”?

15 Pawulo o yye a gopotsa Mafilipi ka taba ya gore ba nyoko feleletsa ba phela ku legedimong. (Mafil. 3:20) Ke ntaba ne ba tshwanele ba gopole taba yone? Ka nako yonone, mo motho a dula Roma ke mo go le mayemo ka matla. * Mara tsone ke mo go se selo ka taba la gore ga Mmušo wo Makreste ya go hlawolega ne ma nyoko ya ga wona, ke mo ma nyoko dula ma rufiwa. Nnete Mmušo wa Roma ke mo wo sa le beyi ga wa legodimong! Ka taba lone, Pawulo o yye a botsa Mafilipi gore “ariyeneng mahlong le titshwere ka mokgwa wa gabutši wa go tshwanela ditaba tsa go bafala ka Kreste.” (Mafil. 1:27) Makreste ya go tlotsiwa lekgono ke bona bo re ka kopiselang ga bona, ka taba la gore ba karakara ka matla gore ba segelele lephelo la go ya go yye ku legedimong.

16. Lengwalo la Mafilipi 4:6, 7 le re di nyaka re karakarele go segelela ying le mo re ka fo ba re na le tshepo ya go phela legedimong kela gana ho lefaseng?

16 Le mo re ka fo ba re na le tshepo ya go phela legedimong kela gana ho lefaseng, ka mokana ga rune di nyaka re karakarele go segelela so re nyakang go se segelela. Le mo seyemo sa rune se ka fo ba se bifiye byang, a di nyake re lesetsa dilo tsa ku nthago di re šitisa go berekela Jehova. (Mafil. 3:16) Tso Jehova a re tshepisiyeng tsona di ka fo sa yakgoswe di segela kela ra felela ke matšhika. Re ka fo ba re fetsiye mengwaga ya go tlala re tiyisele ga tso ne di re kgahleletsiye le go hlorisiwa. Le mo seyemo se ka ba se thathafa byang, “le sa šekele ka selo.” Lune botsaneng Modimo ka tso di le hlupang le mešekelo ya lune ke mokane yene o ko le neya go beba ga go sa lekane le selo.—Bala Mafilipi 4:6, 7.

17. Ga hlogotaba ya go latela re nyoko petapeta ka ying?

17 Go fo tshwana le motho wa go taboga mmarathoni a tikemisele, le rune di nyaka re maka ka mokgonone, go segela re fetsa motabogo wa rune wa lephelo. Go fo tshwana le mo motho a taboga a lebelele gore a hlule, le rune re lebelela ga tso di nyoko makegang ka motsho mo re kene re bakiye mafelelong ya mmarathoni wa rune. Re ka maka byang gore re karakarele go sepela ga pata ya gabutši le gore re tabogele go hlula? Ga hlogotaba ya go latela, re nyoko tšhuta gore king so re tshwaneleng re se yetise mahlong ho lephelong, le gore re ka “yetisa dilo tsa gabutši mahlong” byang.—Mafil. 1:9, 10.

KOŠA 79 Ba Tšhutise Gore ba Yeme ba Tsike

^ ser. 5 Le mo go ka fo ba go le botala re berekela Jehova, re nyoko ya mahlong re gola ga tso tsa Modimo re le Makreste ya go butšwa. Pawulo wa lepostola o butsiye magageru gore ma sa šepisi! Ga lengwalo lo Pawulo a le ngwaleleng Mafilipi, go na le mantsu ya go re tiyisa mo re kene re le ho motabogong wa lephelo. Hlogotaba yowa yi nyoko re gelepa go bona ka mokgo re ka berekisang mantsu ya Pawulo.

^ ser. 11 Lebelela tsa lephelo la mogageru Secord ga hlogotaba ya gore “Ka Mokgo ke Tšhediyeng Letsogo ga Taba ya go Rapela Modimo ka Mokgo a Nyakang [My Part in Advancing Right Worship],” ga Sewokamelo (sa Sekgowa) sa June 15, 1965.

^ ser. 13 Lebelela tsa lephelo la Mogageru Melnik ga hlogotaba ya gore: “Ba Ntšhutisiye ke sa le ye Monyana Gore ga Modimo ke mo Nyake ka Matla [Taught From Childhood to Love God],” ga Awake!, October 22, 2004.

^ ser. 15 Mafilipi ya ne ma dula Roma ke mo ma kraya dilo tso Maroma ke mo ma di kraya. Byalo mošupetso wa Pawulo ke mo o sa pumutsa ga batho bo ne a bolabola nabo.