Tshelela ga tsa ka teng

Tshelela ga molokologano wa tsa ka teng

HLOGOTABA YA GO TŠHUTIWA 17

Jehova aa Nyake go Kwa Selo ka Wene!

Jehova aa Nyake go Kwa Selo ka Wene!

“Jehova o jabodisa ke batho bage.”—PIS. 149:4.

KOŠA 108 Modimo o re Nyaka Tsa Mannete

GO FO LEKISIWA *

Papa rune wa legedimong o “jabodisa” ke ye mongwana le ye mongwana wa rune (Lebelela serele 1)

1. Jehova o bona ying ho ga batho bage?

JEHOVA MODIMO “o jabodisa ke batho bage.” (Pis. 149:4) Go fo nagana ka tsotsone nje, a yi go jabodisa ga tsona! Jehova wa di bona ho re na le mekgwa ya gabutši; o bona tso re ka kgonang go di maka fote o re šutetsa ho thina gage. Mo re ka dula re tshepega ho gage, le ka letšatši ka lloši a ka sa tsoge a re lahliye!—Joh. 6:44.

2. Ke ntaba ba bangwana ba sa di tshepe tsa gore Jehova wa ba nyaka?

2 O ka kraya motho a re, ‘Ke di tšiba gabutši tsa gore Jehova o ba nyaka ka matla ga batho bage ka mokana ga bona, mara nna yenewa, le re nje le nna wa nnyaka?’ Go ko ba go makiye byang mo motho a šinya a butsisa putsiso yone? Oksana * ke mo a sa natefele ke lephelo mo go sa le ye monyana, ke mo a kwa go baba ka matla, o re: “Ke mo ke jabodiye ka matla mo ke kolobetsiwa ke mokane ke ba mošupatsela. Mara ka nthago ga 15 ya mengwaga, ke mo ke kwa di nthonoga ka matla mo ke nagana ka tsa mo ke sa le ye monyana. Ke ro napa ke tipotsa gore di ra gore Jehova o nlahliye fote aa sa nnyaka.” Mogageru wa mosadi ye ba reng ke Yua wa gore ke mošupatsela, le yene o ghulanne le dintshitshire mo a sa le ye monyana, o re: “Ke tineyele ga Jehova ka taba la gore ke mo ke nyaka go mo jabodisa. Mara ga tsa gore wa nnyaka, ke mo ke fo re aritši kela a ba re nna.”

3. Re nyoko tšhuta ka ying ga hlogotaba yowa?

3 Le wene o ka fo ba o tshwana le magageru yawa ya go tshepega, o mo nyaka ka matla ga Jehova mara a o di tshepe tsa gore le yene wa go nyaka. Ke ntaba di nyaka gore o tshepe gore o go nyaka tsa mannete? O ka gelepa king mo o tseya nkare aa go nyake? Tla re fetoleneng diputsiso tsone.

RE KGANA KA MOLLO MO RE SA TSHEPE GORE JEHOVA WA RE NYAKA

4. Ke ntaba re nyoko ba re kgana ka mollo mo re sa tshepe gore Jehova wa re nyaka?

4 Mo o na le motho wa gore wa go nyaka, le wene wa tikwa gore wa phela. Mo le rune re di tshepa tsa gore Jehova wa re nyaka, re nyoko kwa re nyaka go mmerekela ka matšhika ya rune ka moka, le mo go na le tso di re ghulang. Mara mo re sa tshepe gore Modimo wa re nyaka, “matšhika [ya rune] ma nyoko pomega.” (Diy. 24:10) Fote mo re thomisa re kgongwela fote re sa di tshepe tsa gore Modimo wa re nyaka, re ka sa phomelele mo Sathane a re hlasela.—Maef. 6:16.

5. Go makegiye ying ka magageru ya mangwana ya gore ke mo ma sa tshepe gore Modimo wa ma nyaka?

5 Ka taba la go kamaka, Makreste ya mangwana ya go tshepega ma feleletsiye ma tekateka ga tso tsa Modimo. Mogolo ye ba reng ke James o hlayye gore: “Ke mo ke bereka Bethele fote ke jabodisa ke go ya tšhomong le phutego ya mmolabolo wo mongwana, mara ke mo ke tiputsisa gore ayitsano Jehova wa di jabolela tso ke mo makelang tsona. Tšatši le lengwana ke yye ka šinya ke thomisa le go kamaka gore nje Jehova wa ntheetsela mo ke rapela.” Eva, wa gore le yene o ga mmereko wa nako ka moka, o re: “Ke di bonne gore motho o kgana ka mollo mo a thomisa go sa sa tshepa gore Jehova wa mo nyaka, ka taba la gore o thomisa go kamaka selo se sengwana le se sengwana sa gore o se makela Jehova. A o sa jabodisa ke selo ga tso tsa Modimo.” Michael, wa gore ke mo go le mošupatsela fote go le mogolo yene o re: “Mo o sa tshepe gore Modimo wa go nyaka, o nyoko tikraya o keketlela ku kgole naye.”

6. Di nyaka re make ying mo re thomisa go sa sa tshepa gore Modimo wa re nyaka?

6 Mešupetso yowa yi di beya lekgwaying gore mo re thomisa go nagana ka dilo tsa gore di re poma matšhika, tumelo ya rune ga tso tsa Modimo yi nyoko tekateka. Mara di nyaka re make ying mo re sa sa tshepa gore Modimo wa re nyaka? Napa o yakgoswa o ntsha dilo tsone ka mo monaganong! Rapela Jehova gore a go gelepe gore o ntshe “tsa go dunghanya monagano” ke mokane o tšhele ‘dilo tsa go beba tsa go tšwa ga Modimo tsa gore di nyoko pasopa pelo yago le matšhika yago ya go nagana.’ (Pis. 139:23; Mafil. 4:6, 7) Sa lebale gore a yi wene o ntoši o tikwang ka mokgonone. Magageru ya mangwana ya go tshepega le wona ba ghulana le tsa go ma lelemetsa. Malata ya Jehova ya ku botala le wona ke mo ma ghulana le dilo tsa mošaga wonone. Tla re boneneng gore re ka tšhuta ying ga Pawulo wa lepostola.

RE TŠHUTA YING GA TSO DI TLELENG PAWULO?

7. Pawulo o ghulanne le dilo tsa mošaga mang?

7 Ayitsano o fela o kwa nkare o tlalele ke mmereko, o kraya mo o thiba ka howa go thulega ka hala? Mo nkare go ka mokgonone, di ra gore o tshwana le Pawulo. Ke mo a sa šekele ka magageru ya phutego ka yyoši, mara ke mo a šekela ka ba “diphutego ka mokana ga tsona.” (2 Makor. 11:23-28) Malwele yago ya gore a ma fole, ayitsano maa go kgongwetsa? Pawulo ke mo a dula a hlupa ke “mutlwa nameng,” di ka makega gore ke mo a sa titsosi gabutši fote ke mo a nabela ka matla gore bolwele byone bo fole. (2 Makor. 12:7-10) Ayitsano o kgongwetsa ke tso di šitang wene mong? Le ga Pawulo ke mo di mo tlela. Ke mo a re ‘nkare o ro ba le senyama’ ka taba la tso ne a gayela ga tsona.—Mrm. 7:21-24.

8. Pawulo o gelepiye king ga mathatha yage?

8 Le mo Pawulo a kene a na le tsa go mo kena matolong le tsa go mo kgongwetsa, aa lesetsa go berekela Jehova. Ke mo a ma kraya kaye matšhika yane? Ke mo a di tšiba gabutši gore go na le tso a sa yenelang ga tsona, mara tumelo yage ga sehlabelo sa Jeso ke mo yi sa tekateki. Ke mo a tšiba tso Jeso a di tshepisiyeng tsa gore ‘ye mongwana le ye mongwana ye a dumelang ga Jeso a ka kraya lephelo la go ya go yye.’ (Joh. 3:16; Mrm. 6:23) Pawulo le yene ke mo a dumela ga sehlabelo sa Jeso. Ke mo a sa kamake gore Jehova o tikemisele go tshwarela le bo ba gore ba sinnye ka matla ho yi le gore baa sokologa.—Pis. 86:5.

9. Re tšhuta ying ga tso Pawulo a di ngwadiyeng ga Magalata 2:20?

9 Pawulo ke mo a sa kamake gore Modimo o mo nyaka ka matla, ka taba la gore ke mo a di tšiba tsa gore Modimo o romele Jeso gore a tle a mo kgwele. (Bala Magalata 2:20.) Lebelela mantsu ya go šupetsa gore ke mo a sa kamake hala go felelang temanyana yone. Pawulo o yitseri: “Morwayi wa Modimo . . . o šupetsiye gore o nnyaka ka matla, a šinya a nkgwela.” Pawulo ke mo a sa tseye nkare mo Modimo a re wa mo nyaka, wa kgera, o kraya a re, ‘Ke ya di bona tsa gore Jehova o ma nyaka ka matla magageru, mara a yi nnete gore le nna wa nnyaka ni.’ Pawulo o yye a gopotsa Maroma gore: “Nakwela re sa na re le batho ba go sinya, Kreste o re kgwele.” (Mrm. 5:8) Modimo o re nyaka ka matla, aa kgere!

10. Re tšhuta ying ga Maroma 8:38, 39?

10 Bala Maroma 8:38, 39. Pawulo ke mo a di tšiba gabutši gore taba ya gore Modimo wa re nyaka ke selo se segolo ka matla. O ngwadiye gore “Modimo o re nyaka ka matla, a se šiyo so se ka re yahloganyang naye.” Pawulo ke mo a tšiba gore Jehova o lefisele Maisrayele pelo ka mokgo mang. Ke mo a tšiba le ka mokgo Jehova a mo kweleng go baba. Taba yowa ya Pawulo re ka fo yi beya ka mokgo, ‘Ka taba la gore Jehova o romele Morwayi wage gore a nkgwele, ayitsano di ya kwagala gore ke kamake gore wa nnyaka?’—Mrm. 8:32.

Modimo o lebelele tso re di makang gana byalo le tsa ku mahlong, aa hlupegi ka tsa gore re kekemisiye kaye ku nthago (Lebelela serele 11) *

11. Pawulo ke mo a sinnye ka go maka dilo tso di leng ga 1 Thimothi 1:12-15, mara ke mo a maka king mo a sa kamake gore Modimo o sa na a mo nyaka?

11 Bala 1 Thimothi 1:12-15. Di ka makega gore mo Pawulo a nagana ka dilo tso a di makiyeng botala, ke mo di sa mo yetsedisi. A di re makatse gore ke mo a re ke yene ye “mogolo wa gona” wa ba go sinya! Nakwela Pawulo a soko tšiba nnete, ke mo a hlorisa Makreste a sa fetsi ga toropo ye nngwana le ye nngwana, ba bangwana a ba kwalela jele, ba bangwana bona a napa a re ba bolayiwe. (Meber. 26:10, 11) O fo nagana nje gore Pawulo ke mo a tikwa byang mo a gahlana le Mokreste wa gore o sa gola ye a di tšibang gabutši gore ke yene a hlayyeng gore babelegi bage ba bolayiwe? Pawulo ke mo a tisola ga tso a yyeng a kekemisa ga tsona, mara ke mo a tšiba gore tso di makegiyeng di makegiye, o ka sa di tšhentšhi. Ke mo a dumela gore Kreste o mo kgwele, fote o ngwadiye a sa kamake a re: “Ka taba la gore Modimo o nkwele go baba, ke nna yewa gana byalo.” (1 Makor. 15:3, 10) Re tšhuta ying howa? Di tshepe tsa gore Kreste o kgwele wene a boya a go kgorela pata gore o thogo ba monghana ye mogolo wa Jehova. (Meber. 3:19) Modimo o lebelele tso re di makang gana byalo le tsa ku mahlong, aa hlupegi ka tsa gore re kekemisiye kaye ku nthago, aa duli a lebelele gore dilo tsone re di makiye re šele re le Dihlatse tsa Jehova kela awwa.—Jes. 1:18.

12. Mo re kwa re fo tshwana le ditšiya tsa ditoto kela nkare re ya tshwatisa, mantsu ya ma leng ga 1 Johane 3:19, 20 ma ka re gelepa byang?

12 Mo o nagana ka gore Jeso o go kgwele gore a sule tso o di sinnyeng, o ka kraya o re, ‘Tsotsone a di tshwanele nna.’ O ka maka king gore o tikwe ka mokgonone? Dipelo tso tsa rune a di ya yenela, di ka re tshokanya, wa kraya re fo kwa nkare re fo titshwanela le ditšiya tsa ditoto kela nkare re ya tshwatisa. (Bala 1 Johane 3:19, 20.) Ka dinako tsotsone, di nyaka re gopole gore “Modimo ke ye mogolo ga dipelo tsa rune.” Papa wa rune wa legedimong o re nyaka ka matla fote wa re tshwarela mo re sinnye, tsotsone ke tsona dilo tse dikgolo ka matla go feta dilo tsa go kekema tsa gore di fela di nyarela ho pelong. Di nyaka re tšhute go titseya go tshwana le Jehova. Tsotsone re ko di kgona mo re dula re titšhutisa Lentsu lage, re mo rapela re sa fetsi fote re nghanelana le batho bage ba go tshepega. Dilo tsone a di nyake re di tseyela fase, ke ntaba?

GO TŠHUTA BAEBELE, GO RAPELA LE GO BA LE BANGHANA BA GO TSHEPEGA DI KO RE GELEPA BYANG?

13. Go bala Lentsu la Modimo go ka re gelepa ka mokgo mang? (Lebelela le lebhokisi la gore “ Ka Mokgo ba Gelepang ke Lentsu la Modimo.”)

13 Tšhuta Lentsu la Modimo ka moka matšatši, tsotsone di nyoko maka gore di nape di ba lekgwaying gore Jehova ke Modimo wa mošaga mang. O nyoko di bona gore o go nyaka go segela kaye. Mo ka moka matšatši o ghayela ka tso o di badiyeng ka Baebeleng, o nyoko bona dilo gabutši, wa thogo “wolola dilo” ka ho monaganong wago le ka pelong. (2 Thim. 3:16) Mogolo ye ba reng ke Kevin, wa gore ke mo a hlupa ke go titseyela fase o re: “Mo ke bala Pisalema 103 ke boya ke ghayela ka mantsu ya yona, ke yye ka thoma go bulega maahlo, ka di bona gore Jehova yene o ntseya byang.” Eva, yela re šeleng re bolabodiye ka yene, o re: “Ka malobana, ke ghayela ka tso Jehova a di naganang. Ke fo kwa pelo yowa yi kgibiye le tumelo yaka ya tiyelele.”

14. Go rapela go ka re gelepa ka mokgo mang?

14 Rapela o sa fetsi. (1 Mathes. 5:17) Mo o nyaka gore wene le monghanago le be le senghana sa go tiya, di nyaka le bolabodisane gatleletlele fote le thuletselane tso di leng ka ku tengteng ga pelo. Senghana sa rune le Jehova le sona se ka mokgonone. Mo re rapela, re mmotsa ka mokgo re tikwang ka gona, tso re di naganang le tso di re hlupang, re šupetsa gore re ya mo tshepa le gore re ya tšiba gore wa re nyaka. (Pis. 94:17-19; 1 Joh. 5:14, 15) Yua, yela wa gore re bolabodiye ka yene ka ku kgakala, o re: “Mo ke rapela, ke leketsa gore ke sa fo felela ga tso di makegiyeng motshegare. Ke botsa Jehova le ka mokgo ke tikwang ka gona ka ku tengteng. Ka gonyana ka gonyana, ke thomisa go tseya Jehova go le Papa wa gore nnete bana bage o ba nyaka ka matla, aa fo tshwana le motho wa go lawola khamphani ye kgolo.”—Lebelela lebhokisi la gore “ O Yye wa yi Bala Mara?

15. Jehova o šupetsa ka mokgo mang gore wa tihlupa ka rune?

15 Nghanelana le batho ba go tshepega; o ba neyye ke Jehova. (Jak. 1:17) Papa wa rune wa legedimong o šupetsa gore wa tihlupa ka rune, o re neya magageru ka ho phutegong ba gore ‘ba dula ba šupetsa gore ba re nyaka ka matla.’ (Diy. 17:17) Ga borifi bya gore Pawulo ke mo a bo ngwalela Makolosi, o hlayye mabitso ya Makreste ya gore ma yye ma mo thega, a re ‘ba yye ba mo kgomoletsa ka matla.’ (Makol. 4:10, 11) Le Kreste Jeso ke mo a di nyaka gore banghana bage ba gore ke mangeloyi le ba ho lefaseng ba mo thege, fote ke mo a ba tseyela gedimo.—Luka 22:28, 43.

16. Banghana ba gore baa tshepega ba ka re gelepa byang gore re mamarelane le Jehova?

16 Banghana bo ba go tshepega ka ho phutegong re ba neyye ke Jehova, ayitsano le wene o naye, fote wa dumela mo a nyaka go go gelepa? O ko ba o sa lepelele mo o thuletsela monghanago wa gore o butšwiye gore wene o kokona king, mara o ko ba o titšhireletsa. Theetsela gore James yela re bolabodiyeng ka yene ka ho kgakala o re king, o re: “Go nghanelana le Makreste ya gore ma butšwiye go n’gelepiye ka matla. Mo ke thomisa go nagana ka dilo tsa go kekema, banghana bowa ba ntheetsela ba lefisiye pelo fote ba n’gopotsa gore ba nnyaka ka matla. Mo ke le nabo, go napa go ro yela gore Jehova wa nnyaka fote wa mpasopa.” Taba yowa ya go ba le banghana ka ho phutegong di nyaka re sa yi tseyele fase le ka gonyana!

MAKA GORE JEHOVA A DULE A GO NYAKA

17-18. Di nyaka re theetsele mang, fote ke ntaba di nyaka re mo theetsele?

17 Sathane o nyaka re šepisa, re sa sa maka tsa gabutši. O nyaka re tseye nkare Jehova aa re nyake, re mo tshwatisa la gore a ka sa nyake le go re phonisa. Mara re di bonne gore dilo tsone ka mokana ga tsona ke matsaka.

18 Jehova o go nyaka ka matla. Ke wene lekolwane la go tura ka matla ho gage. Mo o mo theetsela, o nyoko “dula a go nyaka,” yene le Jeso. (Joh. 15:10) Byalo, o sa fokole ke Sathane kela pelo yo yago ya gore yi fo dulela go sola. Wene theetsela Jehova, ke yene a bonang dilo tsa gabutši ga ye mongwana le ye mongwana ho ga rune. Di tshepe barena tsa gore “o jabodisa ke batho bage,” le wene!

KOŠA 141 Lephelo le ya Makatsa

^ ser. 5 Magageru ya mangwana a ma di tshepe tsa gore Jehova wa ma nyaka. Ga hlogotaba yowa, re nyoko petapeta ka taba ya gore ke ntaba di nyaka wene mong o di tshepe tsa gore Jehova wa go nyaka. Ke mokane re nyoko tšhuta gore ho nkare wene taba yone wa yi kamaka, o ka maka byang gore o di tshepe tsa gore ka nnetennete wa go nyaka.

^ ser. 2 Mabitso ya mangwana ma tšhentšhiwwe.

^ ser. 67 HLATOLLO YA SETHOMBHE: Nakwela Pawulo a soko tšhuta nnete, ke mo a hlorisa Makreste ya go tlala, ya mangwana a ma kwalela jele. Mo a šele a bonne tso Jeso a mo makeleng tsona, o yye a sokologa a tiyisa Makreste ya gabo, ba bangwana ke mo go le mašaga ya bo ne a ba hlorisa.