Tshelela ga tsa ka teng

Tshelela ga molokologano wa tsa ka teng

O na le Matšhika ka Moka Mara o Kwelana go Baba

O na le Matšhika ka Moka Mara o Kwelana go Baba

“[Jehova] o di tšiba gabutši gore re bopegiye byang, aa lebale gore ke rune lerole.”—PIS. 103:14.

DIKOŠA: 30, 10

1, 2. (a) Jehova o fapana mo go tla kaye le batho ba go tšibega ka mokg’o a tshwarang batho? (b) Re nyoko bolabola ka ying ga hlogotaba yowa?

BATHO ba go tšibega le ba gore ba neyiwwe ditulo tsa gedimo ga go tlala “ba gatelela” ba bangwana, le mong go ro ba kgwasolanya. (Mat. 20:25; Mmo. 8:9) Jehova aa ka mokgonone! Le mo go le yene wa Matšhika ka moka, batho ba gore a baa felegelela, aa ba tseyele fase. O na le pelo ye butši fote wa naganela. O hlopega ka matla gore re tikwa byang fote wa di bona tsa gore re gayela ying tso a ka re neyang. “Aa lebale gore ke rune lerole,” aa hlwe a re nyaka dilo tsa gore di nyoko re šiteng.—Pis. 103:13, 14.

2 Baebele yi bolabola ka batho ba go tlala ba go šupetsa gore Jehova wa ma naganela malata yage ka mokgo a ma tshwarang ka gona. Tla re fo petapeta ka tsowa ka ditharo. Ya mathomo ke taba yo Modimo a yi makiyeng ya go naganela Samuwele nakwela a ye hlatollela Moprista ye Mogolo Eli gore go nyoko makega ying; ya bobedi, ke ka mokgo Modimo a yyeng a lefisa pelo nakwela Moše a na le monyadi, a sa nyake go yeta Maisrayele mahlong; ke mokane ya boraro ke ya nakwela Modimo a šupetsa gore o naganela Maisrayele mo ba tloga ku Egepita. Mo re kene re petapeta ka batho bowa, di nyaka re di bone gore ba re tšhutisa ying ka Jehova ke mokane re bone gore tsotsone re di tšhutang re ka di berekisa byang.

PAPA WA GO NAGANELA MOŠOMANYANA YE MONGWANA

3. Mo Samuwele go sa le ye monyana, o yye a tlela ke selo sa mohlobo mang sa go makatsa a sa yetsele bošego, fote taba yonone yi maka gore re tiputsise ying? (Lebelela sethombhe sa ku mathomisong.)

3 Samuwele mo a thomisa go ba ‘lelata la Jehova’ ku taberenakeleng ke mo go sa le ye monyana ka matla. (1 Sam. 3:1) Tšatši le lengwana go le bošego mo Samuwele a šele a yye go yetseleng, go yye gwa makega selo se sengwana sa go makatsa. * (Bala 1 Samuwele 3:2-10.) O yye a fo kwa lentsu le mo yahlamela. Yene ke mo a tseya gore o yahlamela ke Moprista ye Mogolo Eli, Samuwele a yakgoswa a theetsela a kobakoba a ya gage a segela a re: “Ke nna yewa, ke kwa o mpitsa.” Eli a phiga. Mo taba yonone yi makega gabedi fote, Eli o yye a di bona gore gabutšibutši Samuwele o bitsa ke Modimo. Byalo o yye a botsa mošomanyana yene gore a yarabele byang, ke mokane Samuwele le yene o yye a maka ka mokgonone. Ke ntaba Jehova a sa fo ba a romme morongwa di sa fo tloga, gore a ye ga Samuwele? Baebele a yi hlaye, mara ka mokgo ditaba di makegiyeng ka gona di šupetsa gabutši gore Jehova ke mo a mo naganela ka matla ga Samuwele ka gore ke mo go sa le ye monyana. Byang?

4, 5. (a) Samuwele o yye a re king ka mmereko wo Modimo a mo neyyeng wona, fote go yye gwa makega ying ka motshwana wa gona ka bošego? (b) Taba yowa yi re tšhutisa ying ka Jehova?

4 Bala 1 Samuwele 3:11-18. Molawo wa Jehova ke mo wo re dibanenyana di hlompe batho ba bagolo, ka matlamatla dindhuna. (Ek. 22:28; Lef. 19:32) Ayitsano o ka mo nagana ga Samuwele a šele a ya ga Eli go sa le ka phu ke mokane a segela a bolabola naye a šišimele gore Modimo o yahlodiye ditaba a re king? A ka sa make tsotsone! Gabutšibutši, mo re kene re bala, re kwa gore Samuwele “ke mo a tšhaba go hlaya ga Eli so a se loriyeng.” Mara, Modimo o yye a maka gore Eli a di bone gore ke Yene a bolabodiyeng le Samuwele. Eli o makiye ke tsotsone gore a šinye a kgopele Samuwele go bolabola so se mo kokonang. Eli o yye a re gage: “[O sa] wutametsi le lentsu ka lloši ga mantsu ka mokana ga wona ya a ma hlayyeng ho gago.” Samuwele o yye a mo theetsela, ke mokane “a mo hlayisela dilo ka mokana ga tsona.”

5 Tso Samuwele a di hlayyeng ke mo di ka sa nape di mo makatsa ka matla ga Eli. Ke mo di yelana le tsela di hlayyeng ke “monna wa Modimo” wa gore lebitso lage a re le tšibi, wa gore o yye a bolabola le moprista yewa ye mogolo. (1 Sam. 2:27-36) Taba yowa ya gore yi tšhela Samuwele le Eli ka teng ga yona yi re šupetsa gore Jehova wa naganelana fote o hlalefiye.

6. Ka mokg’o Modimo a yyeng a gelepa Samuwele mo go sa le ye monyana di re tšhutisa ying?

6 Ayitsano le wene ke wene lethari? Mo nkare ke wene lona, taba ya Samuwele wa lethari yi šupetsa gabutši gore Jehova tso o gahlanang natso wa di bona fote wa di kwisisa gore o tikwa byang. Nakwenngwana o fela o tšeba mo o kene o sepela le batho ba bagolo le tsama le tšhomayela ditaba tsa Mmušo kela go maka dilo tsa gore a di tshwane le tso di makang ke dithaka tsago. Tšiba gore Jehova wa di nyaka go go gelepa. Wene o fo rapela o mmotse tso di go hlopang. (Pis. 62:8) Kopisela ga mathari yawa Baebele yi bolabolang ka wona ya go tshwana le Samuwele. Fote o bolabole le Makreste ya mangwana—le ho go ka fo ba ba bagolo kela ba banyana—ba gore ba ka fo ba ba fitiye ga tso o gahlanang natso. Ba ka fo go hlatollela gore bona Jehova o yye a ba makela ying mo ba gahlana le tsa go ba phika, nakwenngwana tsotsone a ba makeleng le bona ke mo ba sa di nagane.

GA MOŠE O MO NAGANELE

7, 8. Jehova o yye a mo šupetsa byang ga Moše gore o mo naganela ka matla?

7 Mo Moše a na le 80 ya mongwaga, Jehova o yye a mo neya mmereko wa go roba. Moše ke mo ba yitseri a ntshe Maisrayele bobhantiting bya ku Egepita. (Ek. 3:10) Yene o fetsiye 40 ya mongwaga a titšibela tsa go disa a le ku Midiyani, byalo yowa taba ke mo a sa yi yemela le ka go nyana. O yitseri: “Mara ke nna mang barena la gore nka šinya ke ro ya ga Farawo gore ke ye ntsha Maisrayele ku Egepita?” Modimo o yye a tshepisa Moše gore: “Ke nyoko ba nago, o ko di boneng.” (Ek. 3:11, 12) O mo tshepisiye le gore: Ba bagolo ba Maisrayele “ba nyoko theetsela tso o di bolabolang.” Le mo Moše ba na ba mo tshepisiye tsotsone, mo a fetola o yitseri: “Mo ba . . . ka sa theetsele?” (Ek. 3:18; 4:1) Gabutšibutši Moše ke mo a ganetsa Modimo! Mara Jehova o yye a fo mo lefisela pelo. O yye a napa a ro hlaya le tse dingwana. O yye a neya Moše matšhika ya go maka mehlolo, a maka gore Moše go be yene motho wa mathomothomo wa go ba le matšhika ya mošaga wonone.—Ek. 4:2-9, 21.

8 Le mo Moše ba fetsa go mo makela tsotsone, a leketsa go wutama ka lehlokwa, a re yene tsa go bolabola di ya mo šita. Modimo mo a mo fetola o yitseri gage: “Ke nyoko ba ke le nago mo o kene o bolabola, fote ke nyoko go botsetsela gore o bolabole ying.” Ayitsano Moše o yye a šinya a dumela? A di šupetse ka mokgonone, o yye a ro phophotha a re Modimo a rome ye mongwana. Byalo Jehova a thomisa go kwata. Mara a Moše a thomisa go tematema. Mara ka taba la gore Modimo ke mo a di kwisisa gore Moše o tikwa byang, o yye a mo roma le Arone gore go be yene a mmolabolelang.—Ek. 4:10-16.

9. Tsa gore Jehova o yye a mo lefisela pelo ga Moše le go mo tshwara gabutši di mo gelepiye byang ga mmereko wage?

9 Taba yowa yi re tšhutisa ying ka Jehova? Hala go le ye mongwana, nke a tshosetsannye Moše a re a make tso a mmotsang ka taba la gore ke yene Modimo wa Matšhika ka moka. Mara Jehova aa maka ka mokgonone, o yye a fo lefisa pelo a boya a mo tshwara gabutši, a leketsa go tiyisa lelata lowa lage la gore le tinyanafatsiye. Ayitsano tsotsone di yye tsa bereka? Gabutši ka matla! Moše go yye gwa ba moyeta-mahlong wa gabutši ka matla wa gore o yye a leketsa go tshwara ba bangwana le go sa ba kgwasolanye go tshwana le ka mokgo Jehova le yene a mo makiyeng ka gona.—Dip. 12:3.

Ayitsano le wene o tshwara batho go tshwana le Jehova? (Lebelela serele 10)

10. Di re gelepa ka ying ho re kopisela taba ya Jehova ya go naganela ba bangwana?

10 Tso re di tšhutang tsa gore di nyaka re di berekisa ke tsowa: Ayitsano ke wene monna wa gore o nyadiye, motswadi kela mogolo ka ho phutegong? Mo nkare go ka mokgonone, go na le bo ba leng ka tlase gago. Byalo, di gabutši ka matla gore bo ba leng ka tlase gago o ba tshware gabutši o kene o kopisela ga Jehova ga taba ya go naganela, go ba le pelo ye butši le go lefisa pelo! (Makol. 3:19-21; 1 Pet. 5:1-3) Mo o karakara gore o kopisele ga Jehova le ga Moše ye mogolo, Jeso Kreste, o nyoko nyaka ke ye mongwana le ye mongwana fote ba nyoko kwa ba lokologa mo ba le nago. (Mat. 11:28, 29) Fote o nyoko maka gore ba bangwana ba kopisele gago.—Maheb. 13:7.

YE A RE PHONISANG WA TSHOSA MARA WA KWELANA

11, 12. Jehova o yye a maka byang gore Maisrayele ma tikwe ma lokologiye fote ma sa tšhabe nakwela a ma ntsha Egepita?

11 Mo Maisrayele ma tloga Egepita ka 1513 B.C.E., nombhoro ya wona ke mo yi segela ka ku ga dimiliyoni ka ditharo. Ke mo go le gana hala ga 3 kela 4 ya meloko, dibananyana di le gana hone, batho ba go tsofala, le dikoka kela digole ke mo di le gona. Ke mo di nyaka gore ye a nyoko yetang mahlong go be wa go butšwa gabutši gore a thogo ntsha sekwata sone ku Egepita. Jehova o ba yetiye mahlong a berekisa Moše. Sosone se makiye gore Maisrayele ma sa kwe ma kamaka mo ma tloga ga poleke yone ya gore ma belegediwwe ga yona fote ma yi tseya go le gaye.—Pis. 78:52, 53.

12 Jehova o makiye byang gore batho bage ba tikwe ba lokologiye ba sa tšhabe selo? Se sengwana so a se makiyeng ke gore o ba ntshiye Egepita ba sepela ka letheto, go le “sekwata sa ntwa.” (Ek. 13:18) Go maka dilo ka letheto ka mokgonone go makiye gore Maisrayele ma tshepe gore ma yetetsa ke Modimo. Fote Jehova o yye a maka gore ma mmone, ka go leya “leru mo go le motshegare ke mokane  . . a khanyisa ka mollo” bošego go šupetsa gore o nabo. (Pis. 78:14) Ka mokgonone, Jehova ke mo a re: “Le sa hlagasele. Ke na le lune gore ke le yetetse fote ke le pasope.” Nnete ke mo di nyaka ba kgomoletsiwe ka mokgonone!

Jehova o makiye taba yifeng ya go šupetsa go naganela Maisrayele ku ga Lewatle le Lekhubedu? (Lebelela serele 13)

13, 14. (a) Jehova o makiye ying sa go šupetsa gore o naganele Maisrayele ku ga Lewatle le Lekhubedu? (b) Jehova o šupetsiye ka ying gore ga Maegepita wa ma feta ka matšhika?

13 Bala Eksoda 14:19-22. O fo tinagana nje, masole ya Farawo ke yawa ka howa, ka howa ke Lewatle le Lekhubedu, wene o mo gare. Ke mokane Modimo o maka se sengwana. Sewolo sa liru se ya ka ku nthago ga mogoba wa Maisrayele, se tšhira Maegepita, ma ba ka teng ga letshwifi. Mara hala ga mogoba wa Maisrayele go khannye go yitseri nghwee! Ke mokane o bona Moše a taramolla letsogo a šupetsa ku lewatleng, ke mokane go thomisa go tšutla moya wa go tšwa ka ku bohlabela ke mokane o bula pata ye kgolo ya go napa yi ro thuletsa ka ku mosekola wela. Ke mokane wene le mutši wago le dimpya kela dinkatse tsago le thomisa go sepela le ya ga mokala wela le kene le na le batho ba bangwana. Ka go yakgoswa, o bona selo se sengwana sa go makatsa. Mo lerophong la lewatle mo le gatang gona, a go na maraga fote a go bate; go womme khwaša fote go ro sepelega. Le mong ba go nanankela ba thogo sepela mo le kene le takela ka ku mosekola.

14 Bala Eksoda 14:23, 26-30. Go se botala, morene ba reng ke Farawo wa go ba le magetla le wa gore ke sephukuphuku le yene o fo tla a tabogiye a segela a kena gana hone ga gore meetši ma womme lewatleng a fufulele. Ke mokane Moše a taramolla letsogo lage fote a šupiye ku lewatleng. Meetši yala ya gore ke mo ma gahliye nkare ke mapharo ma thomisa go wokologa. Ke mokane meetši yala ma thesologa ma makiye nkare ke tsunami ka howa le ka hala. Farawo le masole yage ba napa ba felela gana hone!—Ek. 15:8-10.

15. Taba yowa yi go tšhutisa ying ka Jehova?

15 Ga taba yowa re di bona gabutši gore Jehova ke Modimo wa go maka dilo ka letheto—sosone se maka gore re tikwe re lokologiye re sa tšhabe selo. (1 Makor. 14:33) Fote Jehova wa šupetsa gore ke yene modisi wa gore batho bage wa ba pasopa fote o ba makela dilo tso di ko ba gelepang. O ba tseyela gedimo, aa nyake le manaba ma šutela thina gore ma sa ba kwaletse. Nnete yowa yi re kgomoletsa ka matla gana byalo mo re kene re bakiye mafelelong ya lefase lowa!—Diy. 1:33.

16. Di ka re gelepa ka ying ho re lebelela ka mokgo Jehova a yyeng a phonisa Maisrayele?

16 Le lekgono lowa, Jehova aa pasope motho ka wweši, o pasopa batho bage ka mokana ga bona—ga tso tsa Modimo le ga tsa lephelo. Fote o sa nyoko ya mahlong a kene a ba pasopa le ga motšhatšhamelo wo mogolo wa gore wo šutela ka go yakgoswa. (Kut. 7:9, 10) Byalo, batho ba Modimo ka nako ya motšhatšhamelo ba ka sa kwe ba hlagasela kela ba tšhugiye, le mo go ka fo ba motho ye monyana kela ye mogolo, wa gore o philegiye gabutši kela wa sekoka. * Gabutšibutši, ba nyoko maka sa go makatsa! Ba nyoko gopola mantsu ya Jeso Kreste ya gore: “Yemaneng le wolologiye le sa tekateki le boye le yemise dihlogo tsa lune, ka taba la gore go phonisiwa ga lune gwa šutela.” (Luka 21:28) Ba ka sa hlagasele le mo ba kguhliwa ke Gogo—ditšhaba tsa go gahlana tsa gore di nyoko ba le matšhika ya magolo ya go feta ya Farawo wa ku botala. (Hezek. 38:2, 14-16) Batho ba Modimo ba nyoko maka king gore ba sa titšhoge? Baa di tšiba tsa gore Jehova o fo dula a le ka mokgonola wa botala. O nyoko šupetsa fote gore ke yene wa go phonisa wa go kwelana go baba le wa pelo ye butši.—Jes. 26:3, 20.

17. (a) Ditaba tsa ka ho Baebeleng tsa go bolabola ka mokgo Jehova a pasopang batho bage di re gelepa ka ying? (b) Re nyoko petapeta ka ying ga hlogotaba ya go latela?

17 Batho bo go bolabodiwweng ka bona ga hlogotaba yowa go fo ba sekopa sa batho ba go tlala ba go šupetsa gore Jehova o naganela batho bage fote wa ba kwela, wa ba yetetsa le go ba phonisa. Mo o kene o ghayela ka ditaba tsa mohlobo wonone, o nyakolle le dilo tse dinyananyana tsa gore di wunyulla le tso di sa yakgosweng di tinyaretsa tsa go re šupetsa gore Jehova o byang. Sosone se nyoko napa se kikitela dilo tsone tsa go jabodisa ka Modimo ho monaganong le pelong yago, wa kwa o napa o mo nyaka ka matla ga Modimo, wa boya wa ro ba le tumelo ya go tiyelela mo gage. Ga hlogotaba ya go latela, re nyoko tšhuta ka gore ga Jehova re ka mo yekisela byang mo re kene re leketsa go naganela ba bangwana. Re nyoko petapeta ka matlamatla ka tso di yelanang le tsa mitšing ya rune, ka phutegong ya Sekreste le ku tšhomong.

^ ser. 3 Josephus wa Lejuda wa ku botala o hlaya gore Samuwele ke mo a na le 12 ya mongwaga ka nako yonone.

^ ser. 16 Di kwala gabutši gore batho ba bangwana ba nyoko phona Aremaghedoni go le digole. Nakwela Jeso a le ho lefaseng, o yye a fodisa “mehlobo ka mokana ga yona ya malwele,” a fo re lekisa tsa ka motsho, fote o ko ba a sa di makele bo ba nyoko tsogang dilahlong ba ntoši, mara o nyoko di makela le bo ba ko bang ba phonne Aremaghedoni. (Mat. 9:35) Bo ba ko bang ba tsusiwwe dilahlong ba ko ba ba philegiye.