Ke ka Baka la Eng Dihlatse tša Jehofa di sa Tšee Karolo Meletlong ya Botšhaba Goba ya Dipolotiki?
Rena Dihlatse tša Jehofa re hlompha mebušo le maswao ao a emelago mebušo yeo. Re hlompha diphetho tšeo batho ba bangwe ba di dirago tša go dumediša folaga, go opela koša ya setšhaba goba go bolela mantšu a go tshepiša go botegela naga ya gabo bona.
Eupša ga re tšee karolo meletlong yeo, ka gobane re dumela gore ga e dumelelane le seo Beibele e se rutago. Re a thaba ge batho ba bangwe ba hlompha ditumelo tša rena go no swana le ge rena re hlompha tša bona.
Sehlogong se re tlo kwa gore:
Ke melao efe ya motheo ya Beibele yeo e ka re hlahlago?
Melao ye e mebedi ya motheo ya Beibele e re thuša go dira diphetho:
Re swanetše go rapela Modimo a nnoši. Beibele e re: “Ke Jehofa Modimo wa gago yo o swanetšego go mo rapela, e bile ke yena a nnoši yo o swanetšego go mo direla tirelo e kgethwa.” (Luka 4:8) Mantšu ao a lego košeng ya setšhaba le ao motho a a bolelago a go tshepiša gore o tlo botegela naga, a bontšha gore o rata naga ya gabo go feta dilo ka moka. Ka gona Dihlatse tša Jehofa di bona e le phošo go tšea karolo meletlong e bjalo.
Ka mo go swanago Dihlatse tša Jehofa di bona go dumediša folaga e le tiro ya borapedi goba go rapela medingwana, e lego selo seo Beibele e sa se dumelego. (1 Bakorinthe 10:14) Boradihistori ba bangwe ba re difolaga tša dinaga ge e le gabotse ke maswao a bodumedi. Radihistori yo a bitšwago Carlton J. Hayes a o ngwadile gore: “Botšhaba bo swana le bodumedi bjoo leswao la bjona le legolo le modingwana wa bjona e lego folaga.” Mongwadi yo a bitšwago Daniel P. Mannix ge a bolela ka Bakriste ba pele o re o lemogile gore: “Bakriste ba ile ba gana go . . . direla morongwa yo a šireletšago mmuši [wa Roma] dihlabelo—e lego selo seo lehono se swanago le go dumediša folaga.” b
Le ge Dihlatse tša Jehofa di sa dumediše folaga, di ka se ke tša e senya, tša e fiša goba go e nyatša. E bile ga di nyatše maswao a dinaga tše dingwe.
Go Modimo batho ka moka ba a lekana. (Ditiro 10:34, 35) Beibele e re: “Go tšwa mothong o tee [Modimo] o dirile setšhaba se sengwe le se sengwe sa batho.” (Ditiro 17:26) Ka baka leo, Dihlatse tša Jehofa di dumela gore ke phošo go hlompha batho ba morafo o itšego goba setšhaba se itšego kudu go feta ba bangwe. Re hlompha batho ka moka go sa šetšwe gore ba tšwa kae goba ba dula kae.—1 Petro 2:17.
Re swanetše go dira eng ge e ba go e na le molao wo o rego re swanetše go tšea karolo meletlong ya botšhaba goba ya dipolotiki?
Dihlatse tša Jehofa ga di lwe le mebušo. Re dumela gore mebušo yeo e lego gona ke karolo ya thulaganyo yeo Modimo a e dumeletšego. (Baroma 13:1-7) E bile re dumela gore Bakriste ba swanetše go kwa babuši.—Luka 20:25.
Re swanetše go dira eng ge e ba molao wa mmušo o re kgopela go dira selo seo Modimo a sa se nyakego? Ge go kgonega, ka dinako tše dingwe re ka ngwalela mmušo gomme ra kgopela gore o fetoše melao yeo. c Ge go sa kgonege gore mmušo o fetoše melao yeo, gona Dihlatse tša Jehofa ka tlhompho di tla kgetha go kwa Modimo e le mmuši go e na le go kwa batho.—Ditiro 5:29.
Na Dihlatse tša Jehofa di tšea karolo dipolotiking goba ditabeng tša setšhaba?
Aowa. Dihlatse tša Jehofa ga di tšee karolo dipolotiking goba ditabeng tša setšhaba. Taba ya gore ga re dumediše folaga, ga re opele koša ya setšhaba goba go bolela mantšu a go tshepiša go botegela naga ya gabo rena, ga e bolele gore re lwantšhana le mebušo. Go e na le moo re latela seo Beibele e se bolelago ka meletlo yeo.
a Essays on Nationalism, matlakala 107-108.
b The Way of the Gladiator, letlakala 212.
c Ka mohlala, bona sehlogo seo se rego: “A Stand of Courage and Conscience Established Supreme Court Precedent 75 Years Ago.”