Bafaladi bao ba tšwago Afrika, dinageng tša ka Bodikela le Borwa bja Asia, ba hudugetše Yuropa ka bontši mengwageng ya morago bjale. E le go ba thuša, mekgatlo ya mmušo le baithaopi ba moo ba šoma ka thata go ba nea dijo, madulo le dihlare.

Ke therešo gore bafaladi ga ba hloke feela go hlokomelwa ka dilo tše re sa tšwago go di bolela. Ba bantši ba bona ba tshwenyegile maikwelong, ka gona ba hloka khomotšo le kholofelo. Dihlatse tša Jehofa tša bogareng bja Yuropa di leka go thuša bafaladi bao ka go ba theetša le go ba botša ka molaetša o kgothatšago wo o tšwago ka Beibeleng.

Go thoma ka August 2015, Dihlatse tše di tšwago diphuthegong tša ka godimo ga tše 300 kua Austria le Jeremane di ile tša dira maiteko a kgethegilego a go kgothatša bafaladi. Di lemogile gore bafaladi ba thabela kudu go kwa dikarabo tša Beibele tša dipotšišo tše di latelago:

• Ke ka baka la’ng go na le tlaišego e kaakaa?

• Go direga’ng ka motho ge a hwile?

• Ditaba tše dibotse tše di tšwago ka Mangwalong ke dife?

• Na Modimo o na le leina?

• Dihlatse tša Jehofa ke bomang?

Magareng ga August le October 2015, Dihlatse tša moo di ile tša otara dikgatišo tše dintšintši tše di theilwego Beibeleng ofising ya lekala ya Bogareng bja Yuropa gomme tša nea bafaladi dikgatišo tšeo mahala.

Bafaladi ba bantši ba bolela segagabo bona feela. Ka baka leo, Dihlatse di diriša wepesaete ya jw.org, yeo e nago le dihlogo tše itšego le dibidio ka maleme a mantši. Matthias le Petra bao e lego baithaopi toropong ya Erfurt kua Jeremane ba re: “Ka dinako tše dingwe re boledišana le bafaladi re diriša matsogo le diswantšho.” Le gona ka dinako tše dingwe ba diriša lenaneo la JW Language, e lego lenaneo la go ithuta maleme. Le thuša Dihlatse go bolela le bafaladi ka Beibele di diriša leleme la bafaladi bao. Ba bangwe ba diriša lenaneo la maleme a mantši la JW Library go balela batho mangwalo le go ba bontšha dibidio.

Banyalani ba Dihlatse bao ba tšwago toropong ya Schweinfurt kua Jeremane ba re: “Batho ba bantšintši ba ile ba re kgobokanela. Pele go fela diiri tše pedi le seripa, bafaladi ba be ba šetše ba amogetše dikgatišo tše e ka bago tše 360. Ba bantšinyana ba bona ba ile ba inama ganyenyane ba re leboga.” Wolfgang, yo e lego moithaopi toropong ya Diez kua Jeremane o re: “Bafaladi ba thaba kudu ge ba bona gore go na le motho yo a nago le taba le bona. Ka dinako tše dingwe ba kgopela dikgatišo ka maleme a mahlano goba a tshela.”

Ba bantši ba thoma go bala dikgatišo gateetee ge ba fetša go di hwetša, mola ba bangwe ba boela morago go yo leboga Dihlatse. Ilonca, e lego Hlatse ya toropong ya Berlin kua Jeremane o re: “Masogana a mangwe a mabedi a ile a tšea dikgatišo. Ka morago ga seripa sa iri a ile a re tlišetša mpho ya borotho. A ile a kgopela tshwarelo ka ge a be a re ga a na selo se sengwe seo a ka re lebogago ka sona.”

Di-social worker, bahlankedi ba mmušo le baagišani ba leboga kudu modiro woo Dihlatse di o dirago. Yo mongwe wa di-social worker yoo a hlokometšego bafaladi ba e ka bago ba 300 o ile a re: “Re a leboga! Re leboga kudu gore le tshwenyegile ka batho bao ba tšwago dinageng tše dingwe!” Social worker e nngwe yeo e šomago kampeng ya bafaladi e ile ya botša Dihlatse tša Jehofa gore di dira mošomo o mobotse kudu ka go nea bafaladi dikgatišo tšeo ba tlago go di bala ka maleme a gabo bona, “ka ge ge ba feditše go ja go se na selo se sengwe seo ba se dirago.”

Marion le monna wa gagwe e lego Stefan, bao ba dulago Austria, ba ile ba hlalosetša maphodisa a mabedi morero wa mošomo wa bona. Maphodisa ao a be a le mošomong moo gomme a ile a ba leboga ke moka a kgopela dipuku tše pedi. Marion o re: “Maphodisa a re retile gantši bakeng sa modiro woo re o dirago.”

Mosadi yo mongwe wa kua Austria yo a felago a tlišetša bafaladi dilo tše itšego kampeng yeo, o ile a lemoga gore go sa šetšwe gore boemo bja leratadima bo bjang, ka mehla Dihlatse di be di thuša bafaladi. Ka letšatši le lengwe o ile a botša Dihlatse tšeo gore: “Ke therešo gore bafaladi ba hloka gore re ba thuše ka dijo le diaparo. Eupša seo ba se hlokago kudu ke kholofelo, gomme lena le ba nea sona seo ba se hlokago.”