•   Ke motswadi ofe yoo o ngangišanago le yena gantši?

  •  Tate

  •  Mma

•   Na o ngangišana le motswadi yoo gakae?

  •  Ka sewelo

  •  Ga mmalwa

  •  Gantši

•   Na le ngangišana go fihla bokgoleng bofe?

  •  Re rarolla bothata ka pela le ka khutšo.

  •  Re ngangišana kudu pele re ka rarolla bothata.

  •  Ga nke re rarolla bothata, le ge re ka ngangišana ka nako e telele.

 Ge e ba o sa phedišane gabotse le batswadi ba gago, o ka nagana gore ke boikarabelo bja bona bja go lokiša boemo. Lega go le bjalo, ithute ka dilo tšeo o ka di dirago go fokotša dingangišano. Sa pele, ela hloko . . .

•   Bokgoni bja go nagana. Ge o dutše o gola, o ka thoma go nagana ka dilo tšeo o di dirilego ge o be o sa le ngwana. Le gona o ka thoma go rata dilo tše dingwe, tšeo batswadi ba gago ba sa kwanego le tšona. Lega go le bjalo, Beibele e re: “Godiša tatago le mmago.”—Ekisodo 20:12.

   Therešo ya bophelo: Go se dumelelane ntle le go ngangišana go bontšha gore o godile le gore o kgona go lebeletšana le boemo.

•   Go ikemela. Ge o dutše o gola, gantši batswadi ba ka go nea tokologo go fihla bokgoleng bjo itšego. Bothata ke gore, ba ka no se go nee tokologo yeo wena o e letetšego le ka nako yeo o e nyakago ka yona gomme seo se ka dira gore le ngangišane. Lega go le bjalo, Beibele e re: “Kwang batswadi ba lena.”—Baefeso 6:1.

   Therešo ya bophelo: Gantši batswadi ba tla go nea tokologo e oketšegilego ge ba lemoga gore o na le maikarabelo.

•   Phetha karolo ya gago. Go e na le go sola batswadi ba gago ge le ngangišana, naganišiša ka seo wena o ka se dirago gore go be le khutšo. Lesogana leo le bitšwago Jeffrey, le re: “Gantši batswadi ba gago ga ba tshwenye ke seo o se bolelago, eupša ba tshwenywa ke kamoo o bolelago le bona ka gona. Go bolela le bona o theošitše maswafo go rarolla dilo tše dintši.”

   Beibele e re: “Ge e ba go kgonega, go fihla moo go ithekgilego ka lena, ebang le khutšo.”—Baroma 12:18.

•   Theetša. Samantha wa mengwaga e 17 o re: “Go theetša go a mpalela. Eupša ke lemogile gore ge batswadi ba bona gore o ba theeditše, gantši le bona ba tla go theetša.”

   Beibele e re: ‘Akgofela go kwa, o diege go bolela.’—Jakobo 1:19.

•   Dirišana le bona. Rarolla ngangišano bjalo ka ge eka o bapala papadi ya kgwele ya maoto. Eupša dira gore mophenkgišani wa gago e be selo seo le sa dumelelanego ka sona, e sego batswadi ba gago. Lesogana leo le bitšwago Adam, le re: “Ge le ngangišana, batswadi ba nyaka seo ba naganago gore ke se sekaone bakeng sa ngwana wa bona, le gona ngwana o nyaka seo a naganago gore ke se sekaone. Ka gona, ka tsela e itšego, bobedi bja bona ba na le morero o swanago.”

   Beibele e re: ‘Phegelelang dilo tše di išago khutšong.’—Baroma 14:19.

•   Leka go kwešiša. Mofsa yo a bitšwago Sarah o re: “Go gopola gore batswadi ba na le mathata a mantši ao ba lebeletšanago le ona go a thuša, ao a lego thata go swana le a rena.” Kgarebe e bitšwago Carla e thekga taba ye ka gore: “Ke leka go ipea boemong bjoo batswadi ba ka ba lego go bjona. Na ke be ke tla dira’ng ge nkabe ke godiša ngwana gomme ke le boemong bjo? Ke’ng seo ke bego ke tla se direla ngwana wa ka?”

   Beibele e re: “Le se ke la kgahlegela ditaba tša lena feela, eupša le kgahlegele le tša ba bangwe.”—Bafilipi 2:4.

•   Ekwa batswadi. Se ke seo Beibele e nyakago o se dira. (Bakolose 3:20) Le gona dilo di tla ba bonolo ge e ba o ekwa batswadi. Kgarebe e bitšwago Karen, e re: “Ga ke be le mathata a mantši ge e ba ke dira seo batswadi ba ka ba se kgopelago. Ba šetše ba ntiretše dilo tše dintši, ke swanetše go bontšha tebogo ka go ba kwa.” Dingangišano ga di be gona ge o ekwa!

   Beibele e re: “Moo go sego dikgong mollo o a tima.”—Diema 26:20.

 Keletšo. Ge e ba o palelwa ke go boledišana le batswadi ba gago, leka go ba ngwalela molaetša letlakaleng goba go ba romela wona ka founo. Mofsa yo a bitšwago Alyssa, o re: “Ke dira seo ge e ba ke ikwa gore nka se kgone go bolela le bona gabotse. Go nthuša gore ke bolele gabotse kamoo ke ikwago ka gona, go e na le gore ke tlatše mašata goba ke bolele seo ke tlago go itsholela sona ka morago.”