Ge e ba o feila thuto ya dipalo (maths,) o ka ipotša gore o swanetše go ithuta wona ka thata. Ge e ba o sa kgone papadi e itšego, o ka ipotša gore o swanetše go itlwaetša yona kutšwanyana. Eupša maemong ao ka bobedi o ka hwetša gore seo o tlogago o se hloka ke go robala ka mo go lekanego. Ekwa mabaka.

•  Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore o robale ka mo go lekanego?

•  Ke eng seo se dirago gore o se robale ka nako?

•  O ka dira’ng gore o robale ka mo go lekanego?

•  Seo dithaka tša gago di se bolelago

 Ditsebi di re bafsa ba bantši ba hloka go robala diiri tše seswai go ya go tše lesome. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore o robale ka mo go lekanego?

•   Go robala go go thuša gore o nagane gabotse. Boroko bo hlaloswa e le “dijo tša monagano.” Go robala go ka go thuša go kaonefatša dithuto tša gago sekolong, gwa go thuša go kgona dipapadi tše itšego gwa ba gwa go thuša go kgona go rarolla mathata.

•   Go robala go go thuša gore o kgone go phedišana le batho ba bangwe gabotse le gore o se laolwe ke maikwelo (moods.) Batho bao ba sa robalego ka mo go lekanego, gantši ba laolwa ke maikwelo, ba ikwa ba nyamile goba ba na le stress e bile ga ba kgone go dirišana le batho ba bangwe gabotse.

•   Go robala ka mo go lekanego go go thuša gore o otlele ka šedi. Nyakišišo yeo e dirilwego United States e bontšhitše gore baotledi bao ba nago le mengwaga e 16 go ya go e 24, ba dirile dikotsi tše dintši kudu tšeo di bakilwego ke gore ba be ba swerwe ke boroko, go feta bao ba nago le mengwaga e 40 go ya go e 59.

•   Go robala go go thuša gore o phele gabotse mmeleng. Go robala go thuša gore disele tša gago le ditšhika tša gago tša madi di kgone go šoma gabotse. Go robala ka mo go lekanego go ka go thuša gore o se ke wa nona kudu, wa ba le bolwetši bja swikiri le gore o se bethwe ke stroke.

 Le ge re boletše ka mehola ya go robala, bafsa ba bantši ga ba robale ka mo go lekanego. Ka mohlala, Elaine yo a nago le mengwaga e 16 o re:

 “Morutiši wa ka o ile a re botšiša ka klaseng gore re robala nako mang. Ba bantši ba ile ba re ka bo-2 ya masa. Ba bangwe ba re ka 5 mesong. Ke morutwana o tee yo a ilego a re o robala ka bo 9:30 bošego.”

 Ke dilo dife tšeo di ka dirago gore o se robale ka nako?

 Bagwera. Pamela o re: “Go bonolo gore ke se robale ka pela, kudukudu ge ke intšhitše le bagwera bošego.”

 Maikarabelo. Ana o re: “Ke rata boroko, mara ga ke kgone go robala ka mo go lekanego ka baka la mešomo e mentši.”

 Thekinolotši. Anisa o re: “Founo e mpalediša go robala ka pela. Ka gobane ke dula ke e kgotlakgotla ge ke le ka dikobong.”

•   Ipotšiše ge e ba o tšea boroko bo le bohlokwa. Beibele e re: “Seatla se se tletšego khutšo se phala diatla tše pedi tše di tletšego boitapišo gotee le go kitimiša phefo.” (Mmoledi 4:6) Ga se wa swanela go robala ge feela o se na seo o ka se dirago, eupša o swanetše go robala gore o khutše. Ge o sa robale ka mo go lekanego, o ka se kgone go dira mošomo wa gago gabotse e bile o ka se kgone go thabela go ithabiša.

•   Tseba gore ke eng seo se dirago gore o se robale ka mo go lekanego. Ka mohlala, na o robala bošego ka gobane o fetša nako e ntši o itišitše le bagwera? Na o na le di-homework tše dintši le mešomo e mentši ya ka gae? Na o dumelela founo ya gago e go šitiša go robala?

 Se o ka naganišišago ka sona: Go ka nyakega gore o šome ka thata gore o fenye dilo tšeo di go šitišago go robala ka mo go lekanego, eupša ge o ka dira bjalo o tlo holega. Diema 21:5 e re: “Maano a motho yo mafolofolo a a mo hola.”

 Ke nnete gore selo seo se thušago gore yo mongwe a robale ka mo go lekanego se ka no se thuše yo mongwe. Ka mohlala, batho ba bangwe ba ka re go fela ba robala ka nakwana mosegare go ba thuša gore ba tle ba kgone go robala gabotse bošego. Eupša ba bangwe ba re ge ba ka robala mosegare ba tlo palelwa ke go robala bošego. Wena tseba seo se go šomelago. Ditšhišinyo tšeo di lego ka mo tlase di ka go thuša:

•   Iphe nako ya go khutša. Ge o ka thoma ka go khutša pele o yo robala, seo se ka go thuša gore o swarwe ke boroko ka pela.

   Maria o re: “Go kaone go fetša mešongwana ya ka gae le mešomo e mengwe pele o yo robala e le gore ge o robetše o se hlwe o nagana ka yona.

•   Gata mogato. Go e na le go dumelela maemo a gago a go laola, itirele lenaneo leo le ka go thušago gore o robale ka nako.

   Vincent o re: “Ke hloka bonyenyane diiri tše seswai tša gore ke robale bošego bo bongwe le bjo bongwe. Ka gona ge e ba ke tlo tsoga pele ga nako yeo ke tlwaetšego go tsoga ka yona, ke robala pele ga nako yeo ke tlwaetšego go robala ka yona.”

•   Leka go se fetofetoše nako yeo o robalago ka yona. Ge o itlwaetša go robala ka nako e swanago le go tsoga ka nako e swanago, mmele wa gago o tlo tlwaela seo. Ditsebi di kgothaletša gore motho a robale ka nako e swanago le go tsoga ka nako e swanago letšatši le lengwe le le lengwe. Leka go dira seo ka kgwedi e tee feela gomme o bone gore o tla ikwa o le kaone bjang.

   Jared o re: “Ge e ba bošego bjo bongwe le bjo bongwe o robala ka nako e swanago, o tlo tsoga o lapologile letšatšing le le latelago. Seo se tlo go thuša gore selo le ge e le sefe seo o nyakago go se dira, o se dire gabotse.”

•   Lekalekanya dilo tšeo o di dirago gore o ithabiše. Beibele e re re be ba “lekanetšego mekgweng,” le gona seo se akaretša le dilo tšeo o di dirago gore o ithabiše.—1 Timotheo 3:2, 11.

   Rebecca o re: Ke ithutile go lekanyetša nako yeo ke e fetšago ge ke ithabiša bošego. Ge e ba ke sa ipeele nako yeo ke tlo e fetšago ke ithabiša ka yona gona ke tlo ba le bothata bja gore ke se ke ka robala ka mo go lekanego.”

•   O se ke wa kgotlakgotla founo ge o le kgaufsi le go robala! Phema go fetleka inthanete goba go romela bagwera ba gago melaetša bošego, mohlomongwe iri pele ga nako ya gago ya go robala. Ditsebi tše dingwe di re seetša sa founo, sa TV, goba sa thabolete se ka dira gore o thatafalelwe ke go robala.

   Julissa o re: “Batho ba letetše gore ba go hwetše nako le ge le efe ge ba go nyaka. Eupša ge e ba o nyaka go khutša ka mo go lekanego o swanetše go ba le nako ya go diriša founo le ya go e bea fase.”