Letsha la mollo le swantšhetša go fedišetšwa sa ruri. Le swana le Gehenna, eupša ga le swane le dihele, e lego lebitla.

Ga se letsha la kgonthe

 Ditemana tše hlano tša Beibele tšeo di bolelago ka ‘letsha la mollo’ di bontšha gore letsha leo ke la seswantšhetšo e sego la kgonthe. (Kutollo 19:20; 20:10, 14, 15; 21:8) Dilo tše di latelago di tla lahlelwa letsheng la mollo:

•   Diabolo. (Kutollo 20:10) Ka ge e le sebopiwa sa moya, Diabolo a ka se tšhungwe ke mollo wa kgonthe.—Ekisodo 3:2; Baahlodi 13:20.

•   Lehu. (Kutollo 20:14) Lehu ga se selo seo o ka kgonago go se swara eupša le emela boemo bja go se dire selo, go se phele. (Mmoledi 9:10) Lehu le ka se fišwe ka tsela ya kgonthe.

•   “Sebata” le “moporofeta wa maaka.” (Kutollo 19:20) Ka ge dilo tše e le tša seswantšhetšo, na ga se mo go kwagalago go phetha ka gore letsha leo dilo tše di lahlelwago go lona le lona ke la seswantšhetšo?—Kutollo 13:11, 12; 16:13.

Le emela go fedišetšwa sa ruri

 Beibele e ruta gore letsha la mollo le “swantšhetša lehu la bobedi.” (Kutollo 20:14; 21:8) Mohuta wa pele wa lehu leo go boletšwego ka lona ka Beibeleng o bakilwe ke sebe sa Adama. Lehu le le ka dirollwa tsogong ya bahu e bile mafelelong Modimo o tla le fediša.—1 Bakorinthe 15:21, 22, 26.

 Letsha la mollo le emela mohuta o mongwe wa lehu goba lehu la bobedi. Gaešita le ge lehu le la bobedi le emela boemo bja go dire selo, le fapane le a mangwe ka kgopolo ya gore Beibele ga e bolele selo ka tsogo ya lehu le la bobedi. Ka mohlala, Beibele e re Jesu o na le “dinotlelo tša hele le tša lehu” go bontšha gore o na le matla a go laola lehu leo le bakilwego ke sebe sa Adama. (Kutollo 1:18; 20:13, Phetolelo ya Kgale) Lega go le bjalo, ga go na motho yo a nago le dinotlelo tša letsha la mollo, gaešita le Jesu. Letsha leo la seswantšhetšo le emela kotlo ya sa ruri, e lego go fedišetšwa sa ruri.—2 Bathesalonika 1:9.

Le Swana le Gehenna, e Lego Moedi wa Hinomo

 Ka Beibeleng, go bolelwa ka Gehenna (ka Segerika geʹen·na) ka makga a 12. Go swana le letsha la mollo, Gehenna e swantšhetša go fedišetšwa sa ruri. Gaešita le ge diphetolelo tše dingwe di fetoletše lentšu le e le “dihele,” Gehenna e fapane le dihele (Seheberu sheʼohlʹ, Segerika haiʹdes).

 Lentšu “Gehenna” ge e le gabotse le bolela “Moedi wa Hinomo,” e lego moedi woo o lego ka ntlenyana ga Jerusalema. Mehleng ya Beibele, badudi ba motse wo ba be ba diriša moedi wo e le lefelo leo go lahlelwago matlakala go lona. Mollo wa moedi woo o be o sa tingwe e le gore go fišwe matlakala gomme diboko di be di eja selo le ge e le sefe seo se sa fsego.

 Jesu o dirišitše Gehenna go swantšhetša phedišo ya sa ruri. (Mateo 23:33) O boletše gore Gehenna ke “moo diboko tša gona di sa hwego le mollo wa gona o sa tingwego.” (Mareka 9:47, 48) Ka gona, o boletše ka seo se diregago Moeding wa Hinomo le ka boporofeta bjoo bo lego go Jesaya 66:24, bjo bo rego: “Ba tla ya ba yo bogela ditopo tša banna bao ba bego ba ntshenyetša; diboko tšeo di lego go tšona di ka se hwe gomme le mollo wa tšona o ka se time.” Papišo ya Jesu ga e bolele ka go hlokofatšwa, eupša e šupa go go fedišwa sa ruri. Diboko le mollo di be di eja ditopo, e sego batho bao ba phelago.

 Beibele ga e re botše gore ge motho a ile Gehenna, o tla boa. Ka gona, ‘letsha la mollo’ le ‘mollo wa Gehenna’ di emela go fedišetšwa sa ruri.—Kutollo 20:14, 15; 21:8; Mateo 18:9.

Ba ‘hlokofatšwa bjang mosegare le bošego go iša mehleng ya neng le neng’?

 Ge e ba letsha la mollo le swantšhetša go fedišwa, gona ke ka baka la’ng Beibele e re Diabolo, sebata le moporofeta wa maaka “ba tla hlokofatšwa mosegare le bošego go iša mehleng ya neng le neng”? (Kutollo 20:10) Ela hloko mabaka a mane ao a bontšhago gore go hlokofatšwa ga go bolele go tlaišwa ka tsela ya kgonthe:

1.   E le gore Diabolo a tlaišwe ka mo go sa felego, o be a tla swanelwa ke go phela ka mo go sa felego. Lega go le bjalo, Beibele e re o tlo fedišwa goba a ka se sa ba gona.—Baheberu 2:14.

2.   Bophelo bjo bo sa felego ke mpho e tšwago go Modimo, e sego kotlo.—Baroma 6:23.

3.   Sebata le moporofeta wa maaka ke dilo tša seswantšhetšo gomme di ka se tlaišwe ka tsela ya kgonthe.

4.   Ge Beibele e bolela ka go hlokofatšwa ga Diabolo e ka ba e bolela ka boemo bja go se be gona goba go fedišwa.

 Lentšu leo le dirišitšwego ka Beibeleng e le go “hlokofatšwa” le ka bolela go ba “boemong bja go se dire selo.” Ka mohlala, diphetolelong tše dintši lentšu la Segerika leo le dirišitšwego go Mateo 18:34 bakeng sa ‘bahlokofatši’ le fetoletšwe e le “bagolegwa,” e lego seo se bontšhago tswalano magareng ga mantšu go “hlokofatša” le ‘go ba boemong bja go se dire selo.’ Ka mo go swanago, ge Mateo 8:29 le Luka 8:30, 31 di bolela ka se di swantšha go “hlokofatša” le ‘sekoti,’ e lego lefelong la seswantšhetšo la go se dire selo goba la lehu. (Baroma 10:7; Kutollo 20:1, 3) Ge e le gabotse, puku ya Kutollo ka makga a mmalwa e diriša lentšu go “hlokofatša” ka tsela ya seswantšhetšo.—Kutollo 9:5; 11:10; 18:7, 10.