Puku ya Pele ya Dikgoši 10:1-29
10 Bjale kgošigadi ya Sheba e ile ya kwa ka botumo bja Solomone le kamoo seo se dirilego gore leina la Jehofa le retwe. Ke moka ya tla ya leka bohlale bja Solomone ka go mmotšiša dipotšišo tše thata.
2 E ile ya fihla Jerusalema e na le bahlanka ba bantšhi, dikamela tšeo di rwelego makhura a balesamo, gauta e ntšhi kudu le maswika a bohlokwa. Ya ya go Solomone ya mmotšiša ka dilo ka moka tšeo e bego e nyaka go di tseba.
3 Solomone a araba dipotšišo tša yona ka moka. Go be go se na potšišo yeo a bego a palelwa ke go e arabela yona.
4 Ge kgošigadi ya Sheba e bone kamoo Solomone a bego a le bohlale ka gona, ntlo yeo a e agilego,
5 dijo tša tafoleng ya gagwe, kamoo bahlanka ba gagwe ba bego ba dula ka gona tafoleng, kamoo batho ba gagwe ba go mo solela ba bego ba šoma ka gona le kamoo ba bego ba apara ka gona, batho bao ba bego ba mo tšhelela dino le dihlabelo tša gagwe tša go fišwa tšeo a bego a dula a di dira ntlong ya Jehofa, e ile ya šala e ahlame.
6 Ka gona ya botša kgoši ya re: “Dilo tšeo ke di kwelego ke le nageng ya ka mabapi le dilo tšeo o di fihleletšego le ka bohlale bja gago, e be e le nnete,
7 eupša ke be ke sa tshepe dilo tšeo ke di kwelego go fihlela ke etla mo ke iponela ka mahlo a ka. Bjale bona! Dilo tšeo ba mpoditšego tšona e be e le dinyane feela. Bohlale bja gago le mahumo a gago di feta kgole dilo tšeo ke di kwelego.
8 Go thaba batho ba gago le bahlanka ba gago bao ba dulago ba eme pele ga gago gomme ba theetša bohlale bja gago!
9 Anke Jehofa Modimo wa gago a retwe, yena yo a bontšhitšego gore o a go rata ka gore a go bee setulong sa bogoši sa Isiraele. Jehofa o go kgethile gore o be kgoši e le gore o ahlole Isiraele ka toka le ka go loka ka gobane a rata setšhaba sa gagwe go ya go ile.”
10 Ke moka ya fa kgoši gauta ya dikhilokgerama tšeo di lekanago 4 104 (dikete tše nne-lekgolo le metšo e mene),* makhura a mantšhi kudu a balesamo le maswika a bohlokwa. Ga sa nka gwa tlišwa makhura a mantšhi a balesamo go swana le ao kgošigadi ya Sheba e ilego ya a tlišetša Kgoši Solomone.
11 Dikepe tše dintšhi tša Hirama tšeo di bego di rwele gauta di etšwa Ofira, di ile tša tliša le dikota tše dintšhintšhi tša mehlare ya merekure le maswika a bohlokwa.
12 Kgoši e ile ya dira dilo tša go thekga ntlo ya Jehofa le ntlo ya kgoši ka dikota tša mohlare wa morekure, ya ba ya direla diopedi diletšo tša metato le diharepa. Dikota tša mehlare ya merekure tša go swana le tšeo ga sa nka tša tlišwa nageng yeo goba tša bonwa go ba go fihla le lehono.
13 Godimo ga dilo tšeo Kgoši Solomone a di filego kgošigadi ya Sheba ka go rata, o ile a e fa le dilo ka moka tšeo e bego e di kganyoga le tšeo e bego e di kgopetše. Ka morago ga moo kgošigadi ya Sheba e ile ya boela morago nageng ya yona gotee le bahlanka ba yona.
14 Gauta yeo e bego e tlišetšwa Solomone ka ngwaga e be e imela dikhilokgerama tše 22 777 (dikete tše masomepedi-pedi-makgološupa-masomešupa-šupa),*
15 go sa balwe yeo e tšwago go borakgwebo ba mehutahuta le yeo e tšwago go dikgoši ka moka tša Maarabia le babuši ba naga.
16 Kgoši Solomone o ile a dira dikotse tše 200 (makgolo a mabedi) tše dikgolo ka gauta e tswakilwego (kotse e nngwe le e nngwe e be e dirwa ka gauta yeo e imelago dikhilokgerama tše e ka bago tše šupa),*
17 a dira le dikotse tše dinyenyane tše 300 ka gauta e tswakilwego (kotse e nngwe le e nngwe e nyenyane e be e dirwa ka gauta yeo e imelago dikhilokgerama tše e ka bago tše pedi).* Ke moka kgoši ya di bea Ntlong ya Sethokgweng sa Libanoni.
18 Kgoši e ile ya dira le setulo se segolo sa bogoši ka lenaka la tlou gomme ya se penta ka gauta yeo e sego ya tswakwa le selo.
19 Go be go na le ditepisi tše tshelelago tša go ya setulong sa bogoši, ka morago ga sona go be go na le selo sa nkgokolo sa go e šireletša, go na le dilo tša go bea matsogo ka mahlakoreng ka bobedi a setulo seo e bile go be go na le diswantšho tša ditau tše pedi di eme kgauswi le dilo tšeo tša go bea matsogo.
20 Le gona go be go na le diswantšho tša ditau tše 12 di eme godimo ga ditepisi tše tshelelago. Mafelelong a setepisi se sengwe le se sengwe go ditepisi tšeo tše tshela, go be go eme seswantšho setee sa tau. Ga go na mmušo o mongwe wo o kilego wa dira setulo sa bogoši sa go swana le se.
21 Dikomiki ka moka tša Kgoši Solomone e be e le tša gauta, le dibjana ka moka tša Ntlong ya Sethokgweng sa Libanoni le tšona e be e le tša gauta yeo e sego ya tswakwa le selo. Go be go se na selo seo se dirilwego ka silifera, ka ge silifera e be e tšewa e se selo mehleng ya Solomone.
22 Kgoši e be e na le dikepe tše dintšhi tša Tarashishi ka lewatleng kgauswi le tša Hirama. Dikepe tše dintšhi tša Tarashishi di be di etla gatee ka morago ga mengwaga e meraro di rwele gauta, silifera, manaka a ditlou, ditšhwene le diphikoko.
23 Ka gona Kgoši Solomone o be a humile kudu e bile a na le bohlale bja go feta dikgoši ka moka mo lefaseng.
24 Le gona batho ba lefaseng ka moka ba be ba nyaka go bona Solomone gore ba kwe bohlale bjo Modimo a mo filego bjona.
25 Ngwaga o mongwe le o mongwe, yo mongwe le yo mongwe wa bona o be a mo tlišetša mpho, e lego dilo tša go dirwa ka silifera, dilo tša go dirwa ka gauta, diaparo, dibetša tša ntwa, makhura a balesamo, dipere le dimeila.
26 Solomone o be a dula a kgoboketša dikariki tša ntwa le dipere.* O be a na le dikariki tša ntwa tše 1 400 (sekete le makgolo a mane) le dipere tše 12 000 (dikete tše lesomepedi), ke moka a di bea metseng ya dikariki le kgauswi le kgoši kua Jerusalema.
27 Kgoši e ile ya dira gore Jerusalema go be le silifera e ntšhi tše e kego ke maswika gomme ya dira gore dikota tša motsedara e be tše dintšhi kudu go swana le mehlare ya mesikamore yeo e lego Shefela.
28 Dipere tšeo Solomone a bego a na le tšona di be di etšwa di le Egepeta, le gona ge batho bao ba bego ba rekela kgoši dilo ba reka dipere, ba be ba di reka e le tše dintšhi* ka nako e tee.
29 Kariki e tee ya ntwa yeo e bego e etšwa Egepeta e be e rekwa ka dikhilokgerama tše šupa* tša silifera gomme pere e tee e rekwa ka dikhilokgerama tše pedi* tša silifera. Ka morago ga gore ba di reke ba be ba rekišetša dikgoši ka moka tša Bahethe le tša Basiria.
Mengwalo ya tlase
^ Goba, “ditalente tše 120.” Talente e tee e lekana le dikhilokgerama tše 34,2. Bona Dit. B14.
^ Goba, “ditalente tše 666.” Bona Dit. B14.
^ Goba, “dishekele tše 600.”Shekele e tee e lekana le dikgerama tše 11,4. Bona Dit. B14.
^ Goba, “dimina tše tharo.” Ka mangwalong a Seheberu mina e tee e lekana le dikgerama tše 570. Bona Dit. B14.
^ Goba, “banamedi ba dipere.”
^ Goba mohlomongwe, “Di be di etšwa Egepeta goba di etšwa Kue. Batho bao ba bego ba rekela kgoši dilo, ba be ba e rekela dipere Kue,” mohlomongwe go bolelwa ka Tsilitsia.
^ Goba, “dishekele tše 600.” Shekele e tee e lekana le dikgerama tše 11,4. Bona Dit. B14.
^ Goba, “dishekele tše 150.” Bona Dit. B14.
