Puku ya Bobedi ya Dikoronika 25:1-28

25  Amatsia+ o bile kgoši a na le nywaga e masomepedi-hlano, gomme o bušitše Jerusalema ka nywaga e masomepedi-senyane. Leina la mmagwe e be e le Jehoadana+ wa Jerusalema.  O ile a dira tše di lokilego mahlong a Jehofa,+ eupša e be e se ka pelo e feletšego.+  Ya re gateetee ge mmušo wa gagwe o matlafetše, o ile a bolaya+ bahlanka+ ba gagwe bao ba bego ba bolaile kgoši tatagwe.+  Barwa ba bona ga se a ka a ba bolaya, eupša o ile a dira go ya kamoo go ngwadilwego molaong, ka pukung ya Moshe,+ e lego seo Jehofa a se laetšego, a re: “Botate ba se ke ba hwela barwa+ ba bona, le gona barwa ba se ke ba hwela botatago+ bona; eupša yo mongwe le yo mongwe a hwele sebe sa gagwe.”+  Amatsia a kgoboketša Bajuda a ba emiša go ya ka dintlo tša borakgolokhukhu+ ba bona, go ya ka balaodi ba ba dikete+ le balaodi ba ba makgolo+ ba Juda le Benjamini ka moka; a ba ngwadiša go tloga ka ba nywaga e masomepedi+ go ya godimo, ke moka a hwetša e le banna ba hlaotšwego ba dikete tše makgolotharo (300 000) bao ba ka tšwago dira, ba go swara lerumo+ le kotse e kgolo.+  Le gona mo go Isiraele o ile a thwala banna ba matla ba dikete tše lekgolo (100 000), bona bagale, a ba thwala ka ditalente* tše lekgolo tša silifera.  Monna yo mongwe wa Modimo wa therešo+ o ile a tla go yena, a re: “Wena kgoši, anke o se ye le madira a Isiraele, ka gobane Jehofa ga a na le Isiraele,+ e lego bona barwa ka moka ba Efuraime.  Eupša eya ka bowena, gata mogato gomme o be sebete ntweng+ ye. Modimo wa therešo a ka dira gore o kgopše pele ga lenaba; gobane Modimo o na le matla a go thuša+ le a go wiša.”+  Ge Amatsia+ a ekwa seo a botša monna wa Modimo wa therešo a re: “Eupša go tla dirwa’ng ka ditalente tše lekgolo tšeo ke di neilego dihlopha tša bahlabani tša Isiraele?”+ Ge a re’alo monna wa Modimo wa therešo a re: “Jehofa a ka kgona go go nea tše dintši kudu go feta tše.”+ 10  Ka gona Amatsia a hlaola dihlopha tšela tša bahlabani tše di bego di tlile go yena go tšwa Efuraime, a re di ye gae. Eupša di ile tša tukela Juda bogale kudu, moo di ilego tša boela gae di tuka bogale.+ 11  Amatsia yena a ba le sebete, a eta madira a gagwe pele a ya Moeding wa Letswai;+ ke moka a bolaya barwa ba Seire+ ba dikete tše lesome (10 000).+ 12  Go be go na le batho ba dikete tše lesome (10 000) bao ba bego ba thopilwe ba sa phela ke barwa ba Juda. Ka gona ba ile ba ba iša godimo ga leswika le legolo ba ba fošetša fase go tšwa ka godimo ga leswika leo; ka moka ga bona ba ile ba pšhatlagana.+ 13  Ge e le ditho tša dihlopha tša bahlabani tšeo Amatsia a bego a di gomišitše gore di se sa ya le yena ntweng,+ tšona di ile tša hlasela metse ya Juda, go tloga ka Samaria+ go fihla Bethe-horoni+ gomme tša bolaya ba dikete tše tharo (3 000) tša ba tša tšea dithebola tše ntši kudu. 14  Eupša eitše ka morago ga ge Amatsia a boile go fenya Baedomo, ya ba gona a tlišago medimo+ ya bana ba Seire gomme a itlhomela yona gore e be medimo+ ya gagwe, ke moka a e khunamela+ a ba a e thuntšhetša muši wa dihlabelo.+ 15  Ka gona bogale bja Jehofa bja tukela Amatsia, a romela moporofeta go yena ke moka a mmotšiša a re: “Go re’ng o ile wa tsoma+ medimo+ ya setšhaba se šele, yeo e sa kago ya hlakodiša batho ba yona seatleng sa gago?”+ 16  Ya re ge a sa bolela le yena, gateetee kgoši ya re go yena: “Na re go dirile moeletši wa kgoši?+ Itshepelele.+ O tla be o hwela’ng?” Ka gona moporofeta yoo a sepela, eupša a re: “Ke a tseba gore Modimo o rerile go go fediša,+ ka gobane o dirile se+ gomme wa se theetše keletšo ya ka.”+ 17  Ke moka Amatsia kgoši ya Juda a nyaka keletšo gomme a romela lentšu go Jehoashe morwa wa Jehoahase morwa wa Jehu kgoši ya Isiraele,+ a re: “Etla re lwe.”+ 18  Ka gona Jehoashe kgoši ya Isiraele a romela lentšu go Amatsia kgoši ya Juda, a re:+ “Tshehlo yeo e bego e le Libanoni+ e ile ya romela lentšu go motsedara wo o bego o le Libanoni, ya re: ‘Tšea morwedi wa gago o mo nee morwa wa ka e be mosadi+ wa gagwe.’ Fela go ile gwa feta sebata+ sa naga seo se bego se le Libanoni gomme sa gatakela tshehlo yeo. 19  Wena o ipoditše gore o bolaile Baedomo.+ Pelo ya gago+ e go phagamišitše e le gore o nyake go tagafatšwa.+ Bjale dula ntlong+ ya gago. Go re’ng o tsena ntweng mola o fokola+ ke moka wa tla wa hwa, wena gotee le Juda?”+ 20  Eupša Amatsia a se ke a theetša; ka gobane seo se be se etšwa go Modimo wa therešo+ ka morero wa gore a ba gafele seatleng sa Jehoashe, ka ge ba ile ba tsoma medimo ya Edomo.+ 21  Ka gona Jehoashe kgoši ya Isiraele a rotoga,+ yena le Amatsia kgoši ya Juda ba lwela+ kua Bethe-shemeshe+ ya Juda. 22  Bajuda ba fenywa ke Baisiraele,+ moo yo mongwe le yo mongwe a ilego a tšhabela tenteng ya gagwe.+ 23  Ge e le Amatsia kgoši ya Juda, yena morwa wa Jehoashe morwa wa Jehoahase, ke yena yoo Jehoashe kgoši ya Isiraele a mo thopilego+ kua Bethe-shemeshe, ka morago a mo tliša Jerusalema+ ke moka a phula lešoba morakong wa Jerusalema, go tloga ka Kgoro ya Efuraimi+ go ba go fihla ka Kgoro ya Sekhutlong.+ Lešoba leo e be e le la dikubiti* tše makgolonne. 24  Ke moka a tšea gauta ka moka, silifera le dibjana ka moka tšeo di bego di le ntlong ya Modimo wa therešo di hlokometšwe ke Obede-edomo,+ a tšea le matlotlo a ntlong ya kgoši+ a ba a thopa le batho gomme a boela Samaria.+ 25  Ka morago ga lehu la Jehoashe morwa wa Jehoahase kgoši ya Isiraele, Amatsia+ morwa wa Jehoashe+ kgoši ya Juda o ile a phela nywaga e lesomehlano.+ 26  Ge e le ditaba ka moka tša Amatsia, tša mathomo le tša mafelelo,+ na ga di a ngwalwa ka Pukung+ ya Dikgoši tša Juda le tša Isiraele?+ 27  Go tloga nakong yeo ka yona Amatsia a tlogetšego go latela Jehofa, ba ile ba mo logela maanomabe+ Jerusalema. Mafelelong o ile a tšhabela kua Lakishi;+ eupša ba mo rakediša go fihla Lakishi ba mmolaela moo.+ 28  Ka gona ba ile ba mo rwala ka dipere+ gomme ba mmoloka le borakgolokhukhu ba gagwe motseng wa Juda.+

Mengwalo ya tlase

“Talente e tee” ke ya boima bja mo e ka bago dikhilograma tše 34,2.
Mo e ka bago dimithara tše 178.