Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Beibele e reng ka go Hlaelela ga Meetse a hlwekilego Lefaseng ka Bophara?

Beibele e reng ka go Hlaelela ga Meetse a hlwekilego Lefaseng ka Bophara?

 Ka moka ga rena re hloka meetse a hlwekilego gore re kgone go phela. UN Secretary-General António Guterres o lemošitše ka gore “ge hlokego ya meetse e dutše e oketšega lefaseng ka moka, re tlo lebeletšana le bothata bjo bogolo”. Dibilione tša batho go ralala le lefase ga ba hwetše meetse ao a hlwekilego.

Strdel/AFP via Getty Images

 Na re tlaba le meetse ao a lekanego batho ka moka? Goba re tla dula re lebeletšane le mathata a meetse? Beibele e reng?

Seo Beibele e re tshepišago sona ka meetse

 Beibele e bolela gore nakong e tlago go ka se sa ba le tlhaelelo ya meetse. Ge ele gabotse, go tlo ba le meetse a mantšhi ao a hlwekilego.

 “Lešokeng go tla phulega meetse gomme leganateng gwa phulega mafula. Naga e omišitšwego ke phišo e tla be e fetogile e etša mogobe wa mahlaka gomme naga e nyorilwego e etša methopo ya meetse”—Jesaya 35:6, 7.

 Ke ka baka la eng re ka tshepa kholofetšo ye ya Beibele? E kwa seo Beibele e se bolelago ka tsela yeo Polanete ya rena e bopilwego ka gona

Seo Beibele e se bolelago ka lefase le modikologo wa meetse

 “Yo a sa le bopelago lefeela, yo a le hlametšego go dulwa ke batho.”—Jesaya 45:18

 Ka gobane Modimo o dirile lefase gore diphedi ka moka di kgone go phela go lona, o bopile le dilo tša tlhago tšeo di tšweletšago meetse a mantši ao a hlwekilego.

 “[Modimo] o ga marothi a meetse; A hlotlega e le pula gomme ya ba kgodi ya gagwe, E le gore maru a rothe, A rothela batho e le a mantši.”—Jobo 36:27, 28.

 Serapa se, se hlalosa ka tsela yeo Modimo a bopilego modikologo wa meetse o sa kgaotšego ka tsela e bonolo. Meetse a tšwa lefaseng le lewatleng, a hlotlega, a rotha bjalo ka pula. Ka baka leo batho le diphoofolo ba dula ba hwetša meetse ao a hlwekilego.—Mmoledi 1:7; Amose 5:8.

 “Gona ke tla le nešetša dipula ka nako e swanetšego gomme naga ya tšweletša dienywa tša yona, le sehlare sa naga sa enywa dienywa tša sona.”—Lefitiko 26:4.

 Modimo o ile a tshepiša Baisiraele ba bogologolo bao ba bego ba tseba ka tša temo gore o tla ba šegofatša ka go ba nea meetse a lekanego bakeng sa puno. O a tseba gore e le gore go be le puno, go nyakega pula e lekanego ka nako ya maleba.

 Seo Modimo a se dirilego Isiraeleng ya bogologolo, o tlo se dira lefaseng ka moka e se kgale. (Jesaya 30:23) Ga bjale, dikarolong tše dintši tša lefase, hlokego ya meetse e ya oketšega. Le gona go hlokega ga pula e no ba karolo ya bothata. Ke eng se sengwe seo Beibele e se bolelago ka tharollo ya mathata a meetse lehono?

Kamoo mathata a meetse a tlago go fela ka gona

 Beibele e bolela gore Modimo o tlo diriša mmušo wa gagwe, go rarolla mathata ao a amago polanete ya rena go akaretša le mathata a meetse. (Mateo 6:9, 10) Mmušo wa Modimo ke pušo ya legodimong yeo e tlago go buša mo lefaseng. (Daniele 2:44; Kutollo 11:15) Go oketša moo, mmušo wa Modimo o tlo dira seo mebušo ya batho e sa kgonego go se dira—o tlo fediša dilo tšeo di dirago gore re be le mathata a meetse.

 Bothata: Go fetofetoga ga leratadima go dira gore modikologo wa meetse o se sa sepela ka lenaneo. Ditlamorago di akaretša komelelo e šoro, mafula a magolo ao a ka bago a tlišwa ke dipula tše matla goba mawatle ao a tletšego la go falala.

 Tharollo: Mmušo wa Modimo o tlo lokiša tshenyo yeo e lego lefaseng, gore polanete ya rena e boele ebe maemong a mabotse. Modimo o tshepišitše gore: “Bonang! Dilo ka moka ke di dira tše mpsha.” (Kutollo 21:5) Dinaga tše di omilego di tlo ba le meetse a mantšhi ao a hlwekilego, seo se tla dira gore dimela tše dintšhi di kgone go gola le mafelong ao ga bjale di sa kgonego go gola. (Jesaya 41:17-20) Mmušo wa Modimo, woo kgoši ya wona e lego Jesu Kriste, o tlo kgona le go laola matla a tlhago a lefase.

 Ge Jesu a be a le mo lefaseng, o ile a homotša ledimo leo le bego le tšhoša. Ka go dira bjalo, o ile a bontšha matla ao Modimo a mo neilego ona. (Mareka 4:39, 41) Ka tlase ga pušo ya Kriste e le Kgoši ya Mmušo wa Modimo, go ka se sa ba le dikotsi tša tlhago. Batho ba ka se sa tšhaba kotsi le ge ele efe, go e na le moo ba tlo thabela khutšo ya kgonthe le polokego.

 Bothata: Batho bao ba sa naganego ka ditlamorago tša ditiro tša bona le dikgwebo tše dikgolo tšeo di nago le megabaru di šilafatša dinoka, matsha le meetse ao a lego ka tlase ga lefase, e lego seo se dirago gore go be le tlhaelelo ya meetse a hlwekilego.

 Tharollo: Modimo o tlo hlwekiša lefase ke moka a lokiša le dinoka, matsha, mawatle le mmu. Lefase e tlo ba paradeise. Beibele e bolela ka tsela ya go reta e re: “Lešoka le tikologo e se nago meetse di tla hlalala gomme leganata le tla thaba la khukhuša go etša letšoba la safrona.”— Jesaya 35:1.

 Go tlo direga eng ka batho bao ba se nago taba le tikologo goba le batho bao ba phelago le bona? Modimo o tshepišitše “go senya bao ba senyago lefase.”—Kutollo 11:18; Diema 2:21, 22.

 Bothata: Batho ba senya meetse ebile ba šomiša meetse a mantšhi go feta ao lefase le kgonago go a tšweletša.

 Tharollo: Ka tlase ga pušo ya Mmušo wa Modimo, thato ya Modimo—e sego ya batho ba go ba le boithati—e tlo ‘direga . . . mo lefaseng.’ (Mateo 6:9, 10) Mmušo wa Modimo o tlo nea batho thuto e botse go feta dithuto ka moka. Jesaya 11:9 e re “lefase le tla tlala tsebo ya Jehofa.” a Ka ge ba tla be ba na le tsebo ye ya maemo e bile ba rata Jehofa le tlholo ya gagwe ka moka ka mo go tseneletšego, batho ba tlo kgona go hlokomela polanete ya rena e botse le dilo ka moka tša tlhago ka mo go feletšego.

  •    Go tseba ka mo go oketšegilego ka seo Mmušo wa Modimo o tlago go se dira, bona sehlogo seo se rego “Mmušo wa Modimo o tlo re Direla Eng?

  •    Eya ka pukung ya Beibele ya Jesaya kgaolo 35 o ipalele kamoo lefase le tlago go fetoga paradeise ka gona.

  •    Go tseba ka mo go oketšegilego ka morero wa Modimo ka lefase le batho, bona bidio yeo e rego Ke ka Baka la Eng Modimo a Bopile Lefase?

a Jehofa ke leina la Modimo. (Psalme 83:18) Bona sehlogo se rego “Jehofa ke Mang?