Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ditšhelo tša Madi—Histori ya Lebaka le Letelele la Ngangišano

Ditšhelo tša Madi—Histori ya Lebaka le Letelele la Ngangišano

Ditšhelo tša Madi—Histori ya Lebaka le Letelele la Ngangišano

“Ge e ba disele tše dikhwibidu tša madi e be e le sehlare-tagi se sefsa lehono, gona go be go tla ba thata go se hweletša lengwalo la tumelelo.”—Dr. Jeffrey McCullough.

MAREGENG a 1667, monna yo a sa felelago monaganong yo šoro yo a bitšwago Antoine Mauroy o ile a tlišwa go Jean-Baptiste Denis, ngaka e tumilego ya Kgoši Louis XIV wa Fora. Denis o be a e-na le “phodišo” ya kgonthe bakeng sa bolwetši bja Mauroy bja bogafsi—go tšhelwa madi a namane ao a bego a nagana gore a tla ba le mafelelo a go okobatša molwetši wa gagwe. Eupša dilo ga se tša sepelela Mauroy gabotse. Ka kgonthe, boemo bja gagwe bo ile bja kaonefala ka morago ga go tšhelwa madi ka lekga la bobedi. Eupša go se go ye kae monna yo wa Mofora o ile a swarwa ke bogafsi gape gomme a hwa ka morago ga lebakanyana.

Gaešita le ge ka morago go ile gwa lemogwa gore Mauroy ge e le gabotse o be a bolailwe ke mpholo wa arsenic, boitekelo bja Denis ka madi a phoofolo bo ile bja tsoša ngangišano e šoro Fora. Mafelelong, ka 1670 mogato wo o ile wa iletšwa. Ge nako e dutše e e-ya, Palamente ya Engelane e ile ya o iletša gotee le mopapa. Ditšhelo tša madi di ile tša timelela nywageng e latetšego e 150.

Dikotsi tša Mathomong

Ditšhelo tša madi di ile tša boa lekgolong la bo-19 la nywaga. Yo a bego a eteletše pele tsošološo ye e be e le ngaka ya tša pelego ya Leisemane yeo e bitšwago James Blundell. Ka mekgwa ya gagwe ya bokgoni yeo e kaonefaditšwego le didirišwa tše di tšwetšego pele—le go phegelela ga gagwe gore ke feela madi a batho ao a swanetšego go dirišwa—Blundell o ile a dira gore ditšhelo tša madi di amogelwe ke batho bohle.

Eupša ka 1873, F. Gesellius yo e lego ngaka ya Poland, o ile a diegiša tsošološo ya tšhelo ya madi ka kutollo e tšhošago: Tekanyo e fetago seripa-gare sa ditšhelo tša madi tšeo di dirilwego e ile ya feleletša ka lehu. Ka go lemoga se, dingaka tše di tumilego di ile tša thoma go sola mogato woo. Go tuma ga ditšhelo tša madi go ile gwa hwelela gape.

Ke moka ka 1878, ngaka ya Mofora Georges Hayem o ile a kaonefatša motswako wa saline wo a boletšego ka wona gore o ka šoma e le seemedi sa madi. Ka go fapana le madi, motswako wa saline o be o se na mafelelo a kotsi, o be o sa kgahle gomme o sepedišwa gabonolo. Ka mo go kwešišegago, motswako wa saline wa Hayem o ile wa thoma go dirišwa ka gohle. Lega go le bjalo, se se makatšago ke gore go se go ye kae go ile gwa ba le kgopolo ya go amogela madi gape. Ka baka la’ng?

Ka 1900, setsebi sa Austria sa diphetogo tše di bakwago ke malwetši ditlhalenameng le dieleng tša mmele Karl Landsteiner o ile a utolla go ba gona ga mehuta ya madi gomme a hwetša gore mohuta o tee wa madi ga se ka mehla o nyalelanago le o mongwe. Ga go makatše ge ditšhelo tše dintši gakaakaa tša madi nakong e fetilego di ile tša feleletša ka masetla-pelo! Bjale seo se be se ka fetošwa ka go fo kgonthišega gore mohuta wa madi a monei o be o nyalelana le wa a moamogedi. Ka tsebo yona ye, dingaka di ile tša tsošološa kgodišego ya tšona ditšhelong tša madi—ka nako e lebanego bakeng sa Ntwa ya I ya Lefase.

Ditšhelo tša Madi le Ntwa

Nakong ya Ntwa ya I ya Lefase, madi a ile a tšhelwa ka bolokologi go mašole a gobetšego. Go ba gona, madi a kgahla ka pela gomme nakong e fetilego go be go nyaka go sa kgonege go a sepediša bakeng sa go a iša lefelong la ntwa. Eupša mathomong a lekgolo la bo-20 la nywaga, Dr. Richard Lewisohn wa Sepetlele sa Mount Sinai kua New York City, o ile a dira boitekelo ka katlego ka selo sa go thibela go kgahla ga madi seo se bitšwago sodium citrate. Go thibela go kgahla mo mo go makatšago go be go lebelelwa ke dingaka tše dingwe e le mohlolo. Dr. Bertram M. Bernheim, ngaka yeo e bego e tumile ya mehleng ya gagwe, o ile a ngwala gore: “Go be go nyakile go le bjalo ka ge eka letšatši le emišitšwe.”

Madi a ile a nyakega ka mo go oketšegilego Ntweng ya II ya Lefase. Batho ka kakaretšo ba ile ba kgobelelwa ka dipampiri tša tsebišo tše nago le meano e bjalo ka e rego, “Nea Madi Gona Bjale,” “Madi a Gago a ka mo Phološa” le “O Neile Madi a Gagwe. Na o tla Nea a Gago?” Go nyakega ga madi go ile gwa tliša karabelo e kgolo. Nakong ya Ntwa ya II ya Lefase, go ile gwa neelwa di-unit tše ka bago 13 000 000 kua United States. Go akanyetšwa gore London go ile gwa kgoboketšwa le go abja dilithara tše fetago 260 000. Go ba gona, ditšhelo tša madi di be di na le dikotsi tše dintši bophelong go etša ge go ile gwa bonagala gabotse go se go ye kae.

Bolwetši bjo bo Rwalwago ke Madi

Ka morago ga Ntwa ya II Lefase, megato e megolo yeo e ilego ya gatwa go tša kalafo e ile ya dira gore dikalafo tša go bua tšeo go bego go sa naganwe ka tšona nakong e fetilego di kgonege. Ka baka leo, intaseteri ya lefase ka bophara e dirago diranta tše dimilione-milione ka ngwaga e ile ya tšwelela gore e abe madi bakeng sa ditšhelo tša madi, tšeo dingaka di ilego tša thoma go di lebelela e le mogato wa ka mehla wa go bua.

Lega go le bjalo, go se go ye kae go ile gwa tšwelela go tshwenyega ka bolwetši bjo bo tswalanywago le tšhelo ya madi. Ka mohlala, nakong ya Ntwa ya Korea mo e nyakilego go ba 22 lekgolong ya bao ba amogetšego ditšhelo tša madi tša plasma ba ile ba ba le bolwetši bja sebete—mo e nyakilego go ba koketšego ya gararo ya tekanyo ya Ntweng ya II ya Lefase. Ka bo-1970, U.S. Centers for Disease Control e ile ya akanyetša palo ya mahu ao a bakwago ke bolwetši bja sebete bjo bo tswalanywago le tšhelo ya madi go 3 500 ka ngwaga. Ba bangwe ba re palo ke e phagamego ka makga a lesome.

Ka baka la go hlahlobja mo gokaone ga madi le go kgethwa ka kelohloko kudu ga banei ba madi, palo ya malwetši a go swarwa ke hepatitis-B e ile ya fokotšega. Eupša ka morago sebopego se sefsa le seo ka dinako tše dingwe se bolayago sa twatši—hepatitis C—se ile sa tla ka mmetela. Go akanyetšwa gore ma-Amerika a dimilione tše nne a ile a tsenwa ke twatši, ba dikete tše lekgolo ba ona ke ka ditšhelo tša madi. Ke therešo gore tlhahlobo e dirilwego ka kelohloko mafelelong e ile ya fokotša go ata ga hepatitis CLega go le bjalo, ba bangwe ba boifa gore go tla tšwelela dikotsi tše difsa gomme di tla kwešišwa feela go šetše go senyegile kudu.

Boemo bjo Bongwe bjo bo Lešago Dihlong: Madi ao a Šilafaditšwego ke HIV

Ka bo-1980, go ile gwa hwetšwa gore madi a ka šilafatšwa ke HIV, e lego twatši yeo e bakago AIDS. Mathomong, bašomi ba mafelong a go bolokela madi ba be ba šulafalelwa ka baka la go nagana gore kabo ya bona e ka ba e e-na le twatši. Bontši bja bona mathomong ba ile ba amogela tšhošetšo ya HIV ka go belaela. Go ya ka Dr. Bruce Evatt, “go be go le bjalo ka ge eka motho yo mongwe o kile a fo tšwelela a e-tšwa lešokeng gomme a re, ‘Ke bone sephedi sa polaneteng e nngwe.’ Ba ile ba theetša, eupša ga se ba ka ba dumela.”

Lega go le bjalo, dinaga ka go latelelana ga tšona di bone go phulega ga maemo a lešago dihlong ao a pepentšhago madi ao a šilafaditšwego ke HIV. Go akanyetšwa gore kua Fora, batho ba magareng ga 6 000 le 8 000 ba ile ba fetelwa ke HIV ka ditšhelo tša madi tšeo di bego di dirišwa magareng ga 1982 le 1985. Ditšhelo tša madi di ikarabela bakeng sa 10 lekgolong ya balwetši ba fetetšwego ke HIV Afrika ka moka le bakeng sa 40 lekgolong ya bao ba nago le AIDS Pakistan. Lehono ka baka la tlhahlobo ya madi e kaonefaditšwego, go fetetšwa ga HIV ka ditšhelo tša madi ke ga sewelo ditšhabeng tše di hlabologilego. Lega go le bjalo, go fetetšwa mo go bjalo go tšwela pele e le bothata ditšhabeng tše di hlabologago tšeo di se nago megato ya go hlahloba madi.

Ke mo go kwešišegago gore nywageng ya morago bjale go bile le kgahlego e oketšegilego tabeng ya go alafa le go bua mo go sa dirišego madi. Eupša na wo ke mokgwa o šireletšegilego?

[Lepokisi go letlakala 6]

Ditšhelo tša Madi—Ga di na Tekanyetšo ya tša Kalafo

Ngwaga o mongwe le o mongwe United States e nnoši, dikarolwana tše fetago 11 000 000 tša disele tše dikhwibidu di tšhelwa go balwetši ba 3 000 000. Ka baka la palo yeo e kgolo, motho a ka nagana gore go na le tekanyetšo e matla gare ga dingaka ge go tliwa tabeng ya go diriša madi. Lega go le bjalo, The New England Journal of Medicine e bolela gore go na le tsebišo e nyenyane ka mo go makatšago ya “go hlahla diphetho tše di dirwago mabapi le ditšhelo tša madi.” Ka kgonthe, go na le phapano e kgolo tabeng ya go dirišwa, e sego feela mabapi le seo gabotse-botse se tšhelwago le gore ke ka tekanyo e kaakang eupša gape mabapi le ge e ba tšhelo ya madi e dirišwa ka mo go feletšego. Makasine wa tša kalafo wa Acta Anæsthesiologica Belgica o re: “Tšhelo ya madi e ithekgile ka ngaka e sego ka molwetši.” Ge re naganišiša ka se se lego ka mo godimo, ga go makatše gore nyakišišo yeo e gatišitšwego ka go The New England Journal of Medicine e ile ya hwetša gore “tekanyo yeo e akanyetšwago ya 66 lekgolong ya ditšhelo tša madi e dirišwa ka mo go sa swanelago.”

[Diswantšho go letlakala 5]

Madi a ile a nyakega ka mo go oketšegilego Ntweng ya II ya Lefase

[Methopo]

Imperial War Museum, London

U.S. National Archives photos