Pono ya Beibele

Pono e Leka-lekanego ka Metlwae e Tumilego

“GA GO NA TIRO YEO KA NAKO E ITŠEGO LE LEFELONG LE ITŠEGO E SA KAGO YA SOLWA, E BILE KA NAKO E NNGWE LE LEFELONG LE ITŠEGO E SA KAGO YA TSWALANYWA LE TSHWANELO E ITŠEGO.”

A LEMOGILE se, ra-dihistori wa Ireland e lego William Lecky o akaretša tlhago ya go tšea-tšeega ga batho. Ditlhaloso tša gagwe e bile di ka šoma gape go metlwae le ditšo tša nywaga e fetilego. Ruri, mekgwa e mentši yeo e kilego ya lebelelwa e le karolo ya bohlokwa ya bophelo bja letšatši le letšatši e ile ya solwa ge nako e dutše e e-ya. Se ga se makatše, ka gore go swana le ge moapostola wa Mokriste Paulo a ngwadile, “sebopego sa lefase le se a fetoga.”—1 Ba-Korinthe 7:31, NW.

Ee, lekoko la batho le boemong bja diphetogo tše sa kgaotšego. Se gantši se bonagala diphetogong tšeo di nabilego metlwaeng ya tša boitshwaro le ya tša leago. Bakriste ‘ga se ba swanela go ba karolo ya lefase’—se se bolela gore ba swanetše go dula ba arogile lekokong la batho leo le arogantšwego le Modimo. Gape, Beibele e dumela gore Bakriste ba “lefaseng,” ka gona seo ga se re gore e ba laela go ba bao ba ipeago lekatana. Lega go le bjalo, pono e leka-lekanego ka metlwae ke ya bohlokwa.—Johane 17:11, 14-16, bapiša le NW; 2 Ba-Korinthe 6:14-17; Ba-Efeso 4:17-19; 2 Petro 2:20.

Metlwae ke Eng?

Metlwae ke mekgwa yeo e šomago bophelong bja tša leago e bile e tlwaelegile lefelong le itšego goba mohuteng o itšego wa batho. Metlwae e mengwe, go swana le mekgwa ya nakong ya dijo tafoleng le boitshwaro bjo bo hlomphegago di ka ba di ile tša tšwelela ka baka la go nyaka go lokiša boitshwaro bja batho ditiragalong tšeo di dirwago e le sehlopha, e le bakeng sa go dira gore ba kgone go dirišana ka botho le ka mekgwa ya go hlomphana. Ditabeng tše bjalo, botho bja tša leago bo ka swantšhwa le oli ka gobane e tlotša maotwana a ditswalano tša batho.

Metlwae e be e dutše e tutueletšwa kudu ke bodumedi. Ge e le gabotse, e mentši e tšweletše go tšwa ditumela-khweleng tša kgale le dikgopolong tša bodumedi tšeo e sego tša Beibele. Ka mohlala, go nea bao ba hlokofaletšwego matšoba go ka ba go bile le mathomo a gona ditumela-khweleng tša bodumedi. * Go oketša moo, mmala wo motala-lerata—wo gantši o tswalanywago le bana ba bašemane—go be go naganwa gore ke wo o rakago batemona. Mascara e be e šoma bjalo ka tšhireletšo malebana le leihlo le lebe, mola lipstick e be e dirišetšwa go thibela batemona go tsena ka molomong wa mosadi le go mo laola. Gaešita le motlwae o se nago kotsi go swana le go tswalela molomo ge o edimola go ka ba go tšweletše kgopolong ya gore moya wa motho o tla tšwa molomong wo o ahlamego kudu. Lega go le bjalo, lebakeng la nywaga e mentši ditswalano tša bodumedi di ile tša hwelela gomme lehono mekgwa ye le metlwae ga di na tlhohleletšo ya bodumedi.

Go Kgomega ga Bakriste

Ge Mokriste a swanetše go dira phetho ya ge e ba a swanetše goba a sa swanela go latela motlwae o itšego, seo a swanetšego go kgomega kudu ka sona ke gore, Pono ya Modimo ke efe bjalo ka ge go bontšhitšwe ka Beibeleng? Nakong e fetilego Modimo o ile a sola mekgwa e itšego yeo e lego gore ditšhabeng tše dingwe e be e kgotlelelwa. Ye e be e akaretša go dira dihlabelo ka bana, go dirišwa gampe ga madi le ditiro tše fapa-fapanego tša botona le botshadi. (Lefitiko 17:13, 14; 18:1-30; Doiteronomio 18:10) Ka mo go swanago, metlwae e itšego yeo e tlwaelegilego lehono go molaleng gore ga e dumelelane le melao ya motheo ya Beibele. Gare ga ye go na le  meetlo yeo e sego ya Beibele yeo e tswalanago le matšatši a maikhutšo a bodumedi a bjalo ka Keresemose le Easter goba le ditiro tša ditumela-khwele tšeo di tswalanago le go dirišana le meoya.

Eupša go thwe’ng ka metlwae yeo e kilego ya tswalanywa le ditiro tšeo di belaelwago eupša tšeo lehono di lebelelwago e le mekgwa e mebotse ya leago? Ka mohlala, metlwae e mentši e tumilego ya menyanya ya manyalo—go akaretša go ananywa ga dipala-monwana le go ja kuku—e ka ba e thomile ditlogong tša boheitene. Na se se bolela gore Bakriste ba thibelwa go boloka metlwae e bjalo? Na go nyakega gore Bakriste ba nyakišiše ka kelohloko motlwae o mongwe le o mongwe wa setšhaba bakeng sa go bona ge e ba mo gongwe goba ka nako e itšego o ilego wa ba le dikgopolo tše di fošagetšego?

Paulo o bontšha gore “moo moya wa Jehofa o lego gona, go na le tokologo.” (2 Ba-Korinthe 3:17, NW; Jakobo 1: 25) Modimo o nyaka gore re diriše tokologo ye, e sego e le tutuetšo bakeng sa dikganyogo tša boithati, eupša bakeng sa go tlwaetša matla a rena a go nagana go kgethologanyeng se se lokilego go se se fošagetšego. (Ba-Galatia 5:13; Ba-Hebere 5:14; 1 Petro 2:16) Lega go le bjalo, tabeng yeo go sa bonalego go robja ga melao ya motheo ya Beibele, Dihlatse tša Jehofa ga di hlame molao o thata ka mo go sa fetogego. Go e na le moo, Mokriste yo mongwe le yo mongwe o swanetše go hlahloba maemo ao a lebeletšanego le wona gomme a dire phetho ya motho ka noši.

Nyaka tša go Hola ba Bangwe

Na se se bolela gore ka mehla ke mo go swanetšego go tšea karolo motlwaeng o itšego ge feela o sa robe dithuto tša Beibele ka go lebanya? Aowa. (Ba-Galatia 5:13) Paulo o bontšhitše gore Mokriste ga se a swanela go nyaka tša go hola yena feela eupša tša go hola “ba bantši.” O swanetše ‘go dira tšohle gore Modimo a retwe ka tšona’ le gore a se ke a ba yo a bakago kgopišo. (1 Ba-Korinthe 10:31-33) Ka gona motho yo a nyakago kamogelo ya Modimo o swanetše go ipotšiša: ‘Na batho ba bangwe ba lebelela motlwae wo bjang? Na setšhaba se kgomaretše selo le ge e le sefe seo se sa amogelegego seo se bolelwago ke motlwae? Na go tšea karolo ga-ka go tla bolela gore ke dumelelana le ditiro goba dikgopolo tšeo di sa kgahlišego Modimo?’—1 Ba-Korinthe 9:19, 23; 10:23, 24.

Le ge ka tlwaelo e le yeo e se nago molato, metlwae e mengwe e ka dirwa lefelong le itšego ka ditsela tšeo di ganetšanago le melao ya motheo ya Beibele. Ka mohlala, ditiragalong tše itšego go nea matšoba go ka ba le selo se se kgethegilego seo go se bolelago seo se lwantšhanago le dithuto tša Beibele. Ka gona, ke eng seo Mokriste a swanetšego go tshwenyega kudu ka sona? Gaešita le ge go ka ba go na le lebaka la go hlahloba mathomo a motlwae o itšego, mabakeng a mangwe go bohlokwa kudu go ela hloko seo se bolelwago ke motlwae bathong ka nako yeo le lefelong leo motho a dulago go lona gona bjale. Ge e ba motlwae o na le dikgopolo tšeo e sego tša Mangwalo goba tše fošagetšego ka tsela e itšego lebakeng le itšego la ngwaga goba ka tlase ga maemo a itšego, Bakriste ba ka dira phetho ka bohlale bakeng sa go o phema nakong yona yeo.

Paulo o ile a rapela gore Bakriste ba tšwele pele ba godiša lerato la bona ka tsebo e nepagetšego le temogo e tletšego. Bakriste ge ba tšwela pele ba e-na le pono e leka-lekanego ka metlwae e tumilego, ba “kgonthišetša dilo tša bohlokwa kudu, e le gore [ba] ka hloka bosodi gomme ba se kgopiše ba bangwe.” (Ba-Filipi 1:9, 10, NW) Ka nako e swanago, ba tla dira gore ‘teka-tekano ya bona e tsebje ke batho bohle.’—Ba-Filipi 4:5, bapiša le NW.

[Mongwalo wa ka tlase]

[Diswantšho go letlakala 15]

Metlwae e mengwe ya bogologolo, go swana le go tswalela molomo ge o edimola le go nea bao ba hwetšwego matšoba, e lahlegetšwe ke boemo bja yona bja setlogo