Pono ya Beibele

Go Bolela Maaka—Na go ka Lokafatšwa?

“GO SE NEPAGALE GANYENYANE KA DINAKO TŠE DINGWE GO EFOŠA GO HLALOSA MO GONTŠI.”

TLHALOSO ye e bontšha kamoo batho ba bantši ba ikwago ka gona ka go bolela maaka. Lebaka la bona la motheo ke gore go bolela maaka ga se phošo ge e ba go sa gobatše motho yo mongwe. Lebaka le le bjalo e bile le na le leina la boikgopolelo—mekgwa ya boitshwaro yeo e ithekgilego ka maemo, leo le bolelago gore molao o nnoši wo o swanetšego go o latela ke wo o bitšwago molao wa lerato. Mongwadi Diane Komp o hlalosa gore, ka mantšu a mangwe “ge e ba boikemišetšo bja gago bo nepagetše le pelo ya gago e lokile (gona) taba ya gore o boletše maaka . . . ga se selo seo se tshwenyago kudu.”

Pono e bjalo ke e tlwaelegilego lefaseng la lehono. Ditiro tša dihlong tšeo di akaretšago maaka ao a boletšwego ke bo-radipolitiki ba tumilego le baetapele ba bangwe ba lefase di ile tša tšhoša lekoko la batho. Ba tutueditšwe ke boemo bjo, batho ba bantši ba ile ba tlogelela boitlamo bja bona bja go bolela therešo. Mafelong a mangwe go bolela maaka go bile go fetogile molao wa semmušo. Morekiši yo mongwe wa lebenkeleng o belaela ka gore: “Ke lefelelwa bakeng sa go bolela maaka. Ke thopa sefoka diphadišanong tša go rekiša le go hwetša ditlhahlobo tša ngwaga le ngwaga tša tsheka-tsheko e feteletšego ge e ba ke bolela maaka. . . . Se se bonagala bjalo ka motheo wa tlwaetšo ya go rekiša kgwebong e nyenyane kae le kae.” Ba bantši ba dumela gore ga go na kotsi e kgolo go seo se bitšwago meswaso. Na se ke therešo? Na go na le maemo ao Bakriste ba ka lokafatšwago ka ona ka go bolela maaka?

Tekanyo e Phagamego ya Beibele

Beibele e sola ka go tia mehuta ka moka ya go bolela maaka. Mopsalme o bolela gore: “Ba-bola-maaká [Modimo] O a ba senya.” (Psalme 5:6; bona Kutollo 22:15.) Go Diema 6:16-19, Beibele e lokeletša dilo tše šupago tšeo Jehofa a di hlaswago. ‘Leleme la maaka’ le “hlatsi-phori kxêba-maaká” di a akaretšwa lelokelelong le. Ka baka la’ng? Ka gobane Jehofa o hloile kotsi yeo e bakwago ke maaka. Leo ke lebaka le lengwe leo Jesu a ilego a bitša Sathane moaketši le mmolai. Maaka a gagwe a ile a lahlela batho manyaming le lehung.—Genesi 3:4, 5; Johane 8:44; Ba-Roma 5:12.

Go fo bontšha tsela ya kgonthe ya kamoo Jehofa a lebelelago go bolela maaka ka gona go bontšhwa ke seo se diragaletšego Anania le Safira. Ba babedi ba ba ile ba bolela maaka ka maikemišetšo go baapostola ka maiteko a lego molaleng bakeng sa go bonala e le ba fago kudu go feta kamoo ba bego ba le ka gona e le ka kgonthe. Tiro ya bona e be e le ya boikemišetšo le ya go rerwa e sa le pele. Ka gona moapostola Petro o ile a bolela gore: “Xa O akele  batho; O akêla Modimo.” Ka baka la se, ba ile ba hwa bobedi bja bona letsogong la Modimo.—Ditiro 5:1-10.

Nywaga ka morago moapostola Paulo o ile a lemoša Bakriste ka gore: “Le se kê la forana ka maaká.” (Ba-Kolose 3:9) Kgothatšo ye ke ya bohlokwa kudu phuthegong ya Bokriste. Jesu o boletše gore lerato leo le hlahlwago ke melao ya motheo e be e tla ba leswao leo le hlaolago balatedi ba gagwe ba therešo. (Johane 13:34, 35) Lerato le bjalo leo le se nago boikaketši le ka gola le go atlega feela tikologong yeo e nago le potego le kholofelo tše feletšego. Go bothata go rata motho yo mongwe ge e ba re se na kholofelo ya gore o tla dula a re botša therešo.

Le ge go bolela maaka ka moka go solwa, maaka a mangwe a kotsi kudu go feta a mangwe. Ka mohlala, motho yo mongwe a ka bolela maaka ka baka la dihlong goba go boifa. Yo mongwe ka tsela e mpe a ka dira tiro ya go bolela maaka ka maikemišetšo a go gobatša goba go kweša bohloko. Ka baka la maikemišetšo a gagwe a bohwirihwiri, moaketši yo bjalo wa maikemišetšo o kotsi go batho ba bangwe gomme o tla ba a kgaolwa phuthegong ge e ba a sa sokologe. Ka ge e se maaka ka moka ao a tutueletšwago ke bohwirihwiri, go swanetše go elwa hloko gore go se solwe ka tsela e sa nyakegego eupša go kgonthišetšwe gore motho o tseba ditaba ka moka tšeo di akaretšwago ge e ba motho yo mongwe a boletše maaka. Maikemišetšo le maemo ao a hwefolago taba a swanetše go elwa hloko.—Jakobo 2:13.

‘Go Hlalefa wa Dinoga’

Ke therešo gore go ba yo a bolelago therešo ga go bolele gore re tlamegile go utolla tsebišo ka moka go motho le ge e le ofe yo a re botšišago ka yona. Jesu o lemošitše go Mateo 7:6 gore: “Se sekxêthwa Le se kê la se neêla dimpya. Dipheta tša lena Le se di lahlêlê dikolobê, di se tlo . . . Le kutuloxêla ’me tša Le xobatša.” Ka mohlala, batho bao ba nago le maikemišetšo a mabe ba ka fo ba ba se na tshwanelo ya go tseba dilo tše itšego. Bakriste ba a kwešiša gore ba phela lefaseng la bonaba. Ka gona, Jesu o ile a eletša barutiwa ba gagwe gore ba “hlalefê wa dinôxa” ge ba dutše ba “ila bomenetša byalo ka maeba.” (Mateo 10:16; Johane 15:19) Jesu ga se a utolla therešo ka moka ka mehla, kudu-kudu ge a be a utolla ditaba ka moka tšeo di ka bego di tlišitše kgobalo e sa nyakegego go yena goba go barutiwa ba gagwe. Lega go le bjalo, mabakeng a bjalo ga se a bolela maaka. Go e na le moo, o ile a kgetha go se bolele selo goba go fetola poledišano a e lebiše ka lehlakoreng le lengwe.—Mateo 15:1-6; 21:23-27; Johane 7:3-10.

Banna le basadi ba botegago bao ba boletšwego ka Beibeleng ba bjalo ka Aborahama, Isaka, Rahaba le Dafida ka mo go swanago ba be ba le bohlale le go ba ba šetšago ge ba be ba dirišana le bao go bego go na le kgonagalo ya go ba manaba. (Genesi 20:11-13; 26:9; Jošua 2:1-6; 1 Samuele 21:10-14) Beibele e hlalosa banna bao le basadi e le barapedi ba ba botegago bao maphelo a bona a bego a bonagala ka go kwa. Seo se dira gore ba swanelege bakeng sa go ekišwa.—Ba-Roma 15:4; Ba-Hebere 11:8-10, 20, 31, 32-39.

Go ka ba le dinako tše dingwe mo go bolela maaka go ka bonagalago e le tharollo e bonolo. Eupša Bakriste lehono ba dira gabotse ge ba ekiša tsela ya Jesu le go latela letswalo la bona leo le tlwaeditšwego ka Beibele ge ba lebeletšane le maemo a thata kudu.—Ba-Hebere 5:14.

Beibele e re kgothaletša go bolela therešo le go botega. Go bolela maaka go fošagetše, gomme re swanetše go latela taelo ya Beibele e rego: “Xe Le boledišana Le bolêlê therešô.” (Ba-Efeso 4:25) Ka go dira bjalo, re tla boloka letswalo le le hlwekilego, ra godiša khutšo le lerato phuthegong gomme ra tšwela pele re godiša “Modimo wa therešo.”—Psalme 31:5, bapiša le NW; Ba-Hebere 13:18.

[Seswantšho go letlakala 28]

Anania le Safira ba lahlegetšwe ke maphelo a bona ka baka la go bolela maaka