Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ma-Russia a Tšeela Tokologo ya Borapedi Godimo

Ma-Russia a Tšeela Tokologo ya Borapedi Godimo

Ma-Russia a Tšeela Tokologo ya Borapedi Godimo

GA E SA LE GO TLOGA GE SOVIET UNION E PHUHLAMA KA 1991, BATHO BAO BA DULAGO MOO BA ILE BA THABELA TOKOLOGO E KGOLO YA GO RAPELA MODIMO. TOKOLOGO E BJALO E TŠEETŠWE GODIMO GAPE KE BAO BA HUDUGETŠEGO DINAGENG TŠE DINGWE.

GO BONTŠI bja bao ba dulago go yeo e kilego ya ba Soviet Union, tokologo ya go bokana phatlalatša bakeng sa go rapela Modimo ke lethabo leo le rategago—leo ba kilego ba le amogwa lebaka la nywaga-some e mentši.

Ka morago ga Phetogelo ya Bolshevik ka 1917, go ile gwa ba kotsi go bala Beibele Russia, gomme batho ba sego kae ba ile ba bea tokologo ya bona kotsing ka go dira bjalo. Dihlatse tša Jehofa e be e le tše fapanego. Ge e le gabotse, makasine wa Newsweek wa April 16, 1956—mo e nyakilego go ba nywaga e 44 e fetilego—o ile wa tsopola mofsa wa Jeremane Bohlabela a re: “Ga go na motho yo mongwe yo a balago Beibele ge e se Dihlatse tša Jehofa.” Lega go le bjalo, Dihlatse di ile tša išwa kgolegong le dikampeng tša go šoma mešomo e thata ka baka la go swara diboka tša thuto ya Beibele le bakeng sa go bolela molaetša wa Beibele. Lega go le bjalo, kae le kae mo di bego di e-ya gona, di be di lebiša tlhokomelo kholofelong ya tšona e theilwego Beibeleng, bjalo ka ge lepokisi leo le sepedišanago le sehlogo se le bontšha.

Ge Soviet Union e thoma go phuhlama ka 1991, Dihlatse gona moo di ile tša swara dikopano tše šupago tšeo di hlalosago lenaneo la thuto ya Beibele. Bao ba bego ba le gona ka moka e be e le ba 74 252. Ka 1993, nywaga e mebedi feela ka morago, batho ba 112 326 ba ile ba bokana dikopanong tše bjalo tše seswai direpabliking tše 4 tša tše 15 tšeo e kilego ya ba direpabliki tša Soviet Union. * Bontši bja bao ba dikete ba be ba feditše nywaga e metelele dikgolegong le dikampeng tša go šoma mešomo e thata tša Soviet. Bakriste ba ba botegago ba be ba leboga ka mo go tseneletšego tokologo ya bona ya go rapela Modimo ka ntle le thibelo.

Ngwaga o mongwe le o mongwe ga e sa le go tloga ka 1993, batho bao ba tšwago go tšeo e kilego ya ba direpabliki tša Soviet ba ile ba tšeela godimo tokelo ya go kopana ka bolokologi dipokanong tša Bokriste nageng ya gabo bona. Ka mohlala, ngwagola Dihlatse tša Jehofa tša palo-moka ya 282 333 le bagwera ba tšona di be di thabetše go rapela gotee Dikopanong tša Selete tše 80 tša “Lentšu la Modimo la Boporofeta” tšeo di bego di swaretšwe go tšeo e kilego ya ba direpabliki tša Soviet. Le gona palo-moka ya ba 13 452 e ile ya kolobetšwa.

Le ge go ka bonala e le mo go makatšago, ngwagola go be go bile go na le dikopano tše tharo tša leleme la se-Russia dinageng tše dingwe mo lefaseng. Palo-moka ya ba 6 336 e ile ya ba gona dipokanong tše bjalo tše nne dinageng tša ka ntle ga yeo e kilego ya ba Soviet Union! Na tše di be di swaretšwe kae? Le gona ke ka baka la’ng batho ba bantši gakaakaa bao ba bolelago se-Russia ba na le kgahlego e tseneletšego ka Beibele? Sa pele a re hlahlobeng ka boripana potšišo ya morago.

Ba Lemoga Senyakwa sa Moya

Russia e na le histori e humilego ya bodumedi. Dikereke tša yona tše dikgolo tšeo di kgabišitšwego ka mo go feteletšego tšeo di agilwego nywaga-kgolong e fetilego, di gare ga dilo tšeo di tumilego Bojakaneng. Lega go le bjalo, Kereke ya Orthodox ya Russia go swana le Kereke ya Roma Katholika, e ile ya dula e dira batho gore ba hlokomologe Beibele.

Puku ya morago bjale ya The Russian Tragedy—The Burden of History e hlalosa gore: “Beibele ga se ya ka ya ba selo sa bohlokwa Bokristeng bja Orthodox ya Bohlabela ya Russia.” Go ya ka seithuti sa tša bodumedi sa Russia Sergei Ivanenko, ditla-morago ke gore “go hloka tsebo ya Beibele ga badumedi ba Orthodox go lebišitše tabeng ya gore bontši bja bao ba tsenago kereke ya Orthodox ke bao ba amogelago gabonolo kudu tutuetšo ya ditumela-khwele, bodupe le maleatlana go feta bao ba sa dumelego.”

Mongwadi yo a tumilego wa Russia Tolstoy o boletše se se swanago. O ngwadile gore: “Ke ile ka ikgodiša ka gore thuto ya kereke ya [Orthodox ya Russia] e be e le kgopolo yeo e nago le maano le bofora bjo bo gobatšago, gomme ka go dirišwa e le go kgoboketša ditumela-khwele tšeo di feteletšego le boloi, tšeo di utago ka mo go feletšego seo se bolelwago ke thuto ya Bokriste.”

Boemo bjo bo ipontšhitše e le lebaka la motheo bakeng sa go tšwelela ga Bokomanisi bja Soviet ka phatlalatšo ya maaka ya boila-Modimo le boipolelo bjo bo tsebjago kudu bjo bo rego: “Bodumedi ke sehlare-tagi bathong.” Lega go le bjalo, Bokomanisi ka bobjona kapejana bo ile bja fetoga sebopego sa bodumedi, bjo gantši bo bitšwago Bodumedi bjo Bohwibidu. Eupša Bodumedi bjo Bohwibidu ga se bja tšea nako. Ge Mmušo wa Soviet o phuhlama ka 1991, dimilione tša batho di be di gakanegile e bile di sa tsebe mo di tla retologelago gona. Ka kgothatšo ya Dihlatse tša Jehofa, dikete tše dintši tša ma-Russia di ile tša nyaka dikarabo ka Beibeleng.

Ka baka la tshepedišo e botse ya go ruta, ma-Russia a bile gare ga batho bao ba rutegilego kudu lefaseng. Ka gona, ma-Russia a mantši a ile a fetoga e sego feela babadi ba Beibele eupša gape le barati ba dithuto tša yona. Ka nako e swanago, kudu-kudu nakong ya nywaga-some ya bo-1990, dikete tše makgolo tša batho bao ba tšwago go yeo e kilego ya ba Soviet Union ba ile ba hudugela dinageng tše dingwe tše bjalo ka Jeremane, Gerika le United States. Ka mafelelo afe?

Tokologo ya Borapedi Jeremane

Lekgolong la bo-18 le la bo-19 la nywaga, ma-Jeremane a mantši a ile a hudugela Russia. Yo a tumilego kudu e be e le Sophie wa nywaga e 15 yoo ka 1762 a ilego a hlatlama monna wa gagwe go ba mmuši wa Russia. Nakong ya pušo ya gagwe ya nako e telele, Sophie yo ka morago a ilego a tsebja e le Catherine yo Mogolo, o ile a laletša bo-rapolasa ba Jeremane go tla go dula Russia. Ka gona, ge Jeremane e be e hlasela Soviet Union nakong ya Ntwa ya II ya Lefase, bontši bja bao e bego e le ba setlogo sa Jeremane ba ile ba išwa Siberia le direpabliking tša Soviet bjalo ka Kazakhstan, Kyrgyzstan le Uzbekistan. Morago bjale, bontši bja ma-Jeremane ao a bolelago se-Russia gotee le ba bangwe bao ba tšwago go yeo e kilego ya ba Soviet Union, ba ile ba hudugela Jeremane go ya go thabela maemo a kaone a tša boiphedišo.

Ka December 1992 phuthego ya mathomo ya bao ba bolelago se-Russia Jeremane e ile ya hlongwa kua Berlin. Ngwagola, go ile gwa hlongwa diphuthego tše 52 le dihlopha tše nyenyane tše 43 ditikologong tše tharo tša bao ba bolelago se-Russia kua Jeremane. Go be go na le tlhora ya ba 4 920 ba leleme la se-Russia Kopanong ya Selete ya “Lentšu la Modimo la Boporofeta” kua Cologne, yeo e bego e swerwe go tloga ka July 30 go fihla ka August 1 moo ba 164 ba ilego ba kolobetšwa e le go bontšha boineelo bja bona go Jehofa. Pejana ka April 1, diphuthegong tša Jeremane tša leleme la se-Russia go be go na le ba 6 175 monyanyeng wa Segopotšo sa lehu la Jesu.

Ma-Russia Kua United States

United States le yona e bile le phihlelo ya go goroga ga batho bao ba bolelago se-Russia bao ba tšwago go yeo e kilego ya ba Soviet Union. The New York Times e begile gore: “Magareng ga 1991 le 1996, ma-Russia e be e le wona sehlopha seo se golago ka lebelo sa bakhudugedi ba Brooklyn. Nakong e swanago, Tirelo ya tša Bokhudugedi le tša Bodudi bja Naga e ile ya amogela bakhudugedi ba fetago 339 000 United States bao ba tšwago go yeo e kilego ya ba Soviet Union.”

Ka morago, Times ya January 1999 e boletše gore nakong ya ngwaga-some o fetilego, ba-Juda ba ka bago 400 000 bao ba tšwago go yeo e kilego ya ba Soviet Union ba be ba hudugetše New York City le dinageng tšeo di e dikologilego. Go oketša moo, ma-Russia ka dikete-kete tša ona a ile a dula dikarolong tše dingwe tša United States nywageng ya morago bjale. Ka mohlala, California leboa go bile le go goroga ga bakhudugedi ba bafsa ba ma-Russia ba ka bago 35 000, gomme gwa e dira gore e be lefelo le legolo la boraro la bakhudugedi bao ba tšwago go yeo e kilego ya ba Soviet Union, e hlatlama New York le Los Angeles. Batho ba ba bolelago se-Russia le bona ba ile ba arabela sebakeng sa go ithuta Beibele, gomme ba makgolo ba fetogile barapedi ba Modimo wa therešo, Jehofa.

Ka April 1, 1994, phuthego ya mathomo ya Dihlatse tša Jehofa ya leleme la se-Russia mehleng ya morago bjale kua United States e ile ya hlongwa kua Brooklyn, New York. Mafelelong, diphuthego tša ma-Russia di ile tša thongwa kua Pennsylvania, California le Washington. Dihlopha tša thuto di ile tša thongwa dikarolong tše dingwe tše dintši tša naga.

Ya Mathomo United States

August 20 go ya go 22 e fetilego, tlhora ya bao ba bilego gona ba 670 go tšwa United States le Canada ka moka ba be ba thabetše go ba gona kopanong ya selete ya mathomo ya leleme la se-Russia yeo e bego e swaretšwe New York City. Dipolelo ka moka di be di newa ka se-Russia le papadi ya moaparo o feletšego yeo e gatelelago pego ya Beibele ya Jakobo le Esau, e ile ya diragatšwa ke ditho tša Phuthego ya se-Russia ya Los Angeles, California. E be e tloga e le tiragalo e thabišago kudu ya kopano.

Tiragalo e nngwe e thabišago ya kopano e be e le go kolobetšwa ga batho ba 14, bao ka moka ga bona ba tšwelelago seswantšhong seo se sepelago le sehlogo se. Ba bantšinyana ba sepetše dikhilomithara tše 4 000 go tloga Portland, Oregon le go tšwa Los Angeles le San Fransisco, California bakeng sa go tlo kolobetšwa kopanong ya New York City. Nakong e fetilego, ba ba 14 ba be ba dula go tšeo e kilego ya ba direpabliki tša Soviet tša Armenia, Azerbaijan, Belarus, Moldova, Russia le Ukraine. Diphihlelo tša bona di utolla kamoo ba tšeelago godimo ka gona tsebo ya Modimo le tokologo ya go mo rapela.

Svetlana (mothalading wa ka pele, wa boraro go tloga go le letshadi) o goletše Moscow. Ge a e-na le nywaga e 17 o ile a nyalana le seopedi se tumilego seo se bego se mo feta ka nywaga e mentši, gomme ka 1989 ba ile ba ya United States le morwa wa bona wa lesea. Monna wa gagwe o be a etela kudu, gomme nywaga e mehlano ka morago ga moo ba ile ba hlalana.

Ge Svetlana a kopana le mošomi-gotee le yena yo e lego Hlatse, bagwera ba gagwe ba ile ba mo lemoša ka go itswalanya le seo ba mmoditšego gore e be e le “sehlotswana seo se bego se tla laola bophelo bja [gagwe] le go tšea tšhelete ya [gagwe] ka moka.” Lega go le bjalo, o be a nyaka go ithuta seo Beibele e se rutago. Mabapi le go bontšhwa leina la Modimo ka Beibeleng o re: “Ke be ke kgahlišitšwe kudu ke gore Dihlatse e be e le tšona feela tšeo di dirilego gore le tsebje.”

E sa le mofsa, Andrei (mothalading wa ka morago, wa boraro go tloga go le letshadi) o ile a tloga legaeng la gabo kua Siberia bakeng sa tlwaetšo e tšwetšego pele ya go ba radiatleletiki moo lehono e lego St. Petersburg. Kapejana ka morago ga moo, Soviet Union e ile ya phuhlama gomme ka 1993, Andrei ge a e-na le nywaga e 22 a hudugela United States. O hlalosa gore: “Ke ile ka thoma go nagana ka Modimo gomme ka thoma go ya kerekeng ya Orthodox ya Russia. Gatee, nakong ya go binwa ga Easter ya Russia, ke ile ka dula ka kerekeng bošego ka moka ke nyaka go batamela kgaufsi le Modimo.”

Mo e ka bago nakong yona yeo, Svetlana a kopana le Andrei, gomme a mmotša ka seo a bego a ithuta sona go tšwa thutong ya gagwe ya Beibele. O ile a dumela go ya le yena sebokeng sa Dihlatse tša Jehofa gomme ka morago ga moo o ile a amogela thuto ya Beibele. Ba ile ba nyalana ka January 1999. Ka morago ga go kolobetšwa ga bona kopanong, ba be ba thabile.

Pavel (mothalading wa ka morago, wa bone go tloga go le letshadi) o belegetšwe kgaufsi le Qaraghandy, Kazakhstan eupša ka morago a hudugela Nal’chik, Russia. Toropo ye e kgolo e kgaufsi le Chechnya le Dagestan, mo go bilego le dintwa tše dintši. Pavel o kopane le Dihlatse la mathomo moo ka August 1996, eupša kgweding e latetšego o ile a hudugela San Francisco. O be a diriša dihlare-tagi gomme a ba tatago morwedi yo a ilego a mo tlogela Russia le mmagwe.

Kapejana ka morago ga go goroga United States, Pavel o ile a ikopanya le Dihlatse tša Jehofa gomme a amogela thuto ya Beibele. O ile a lokiša bophelo bja gagwe gomme a ngwalela mmago morwedi wa gagwe mabapi le ditumelo tše difsa tšeo a di hweditšego. Mosadi ga bjale o ithuta le Dihlatse, gomme go dirwa ditokišetšo tša gore a tle United States e le gore yena le Pavel ba kgone go nyalana le go hlankela Jehofa ba le gotee California le morwedi wa bona.

George (mothalading wa ka morago, wa bobedi go tloga go le letshadi) o belegetšwe le go godišetšwa Moscow. O tlile United States ka 1996, gomme ngwageng o latetšego a nyalana le Flora yoo ka setlogo a tšwago Azerbaijan. George o be a tsena Kereke ya Orthodox ya Russia, eupša ka morago ga go bala kopi ya makasine wa Morokami, o be a na le dipotšišo mabapi le thuto ya Boraro botee. Ge a amogela karabo ya gagwe yeo e tšwago go Mokgatlo wa Watch Tower, o ile a amogela poroutšha ya Na o Swanetše go Dumela Boraro Botee? Ka 1998 yena le Flora ka bobedi ba ile ba thoma go ithuta Beibele. Gona bjale Flora le yena o rulaganyetša go kolobetšwa.

Tiragalo e nngwe e thabišago ya kopano e be e le go amogela ditumedišo go tšwa Moscow, moo go bego go bokane batho ba 15 108 bakeng sa kopano ya bona mafelo-bekeng a swanago. E bile lethabo le legolo gakaakang ge batla-kopanong ba lego New York City ba e-kwa tsebišo ya gore ba 600 ba kolobeditšwe gona moo! Seo e be e tloga e le therešo ka baka la dipego tše sa kgahlišego tša dikuranta le tša thelebišene tšeo di bego di thomile go tšwelela United States le mafelong a mangwe gare ga beke yeo e lebišitšego letšatšing la kopano.

Seo se Bego se Direga Moscow

Ka July 21, 1999, Dihlatse di ile tša saena tumelelano bakeng sa go diriša Lepatlelo la Olympic kgaufsi le bogare bja Moscow le kgaufsi-ufsi le kereke e kgolo ya Orthodox ya Russia. Eupša beke pele ga gore kopano e thome, go be go le molaleng gore go be go tla ba le kganetšo. Ka Laboraro, August 18, tumelelo bakeng sa go diriša lepatlelo e be e sa hlwa e newa, gaešita le ge tšhelete ya khiro e be e šetše e lefilwe. Go etša ge lepokisi leo le lego go letlakala 28 le bontšha, go be go gateletšwe go bahlankedi gore Dihlatse tša Jehofa di dumeletšwe ka molao e le mokgatlo wa bodumedi Russia.

Ka ge batla-kopanong ba ka bago 15 000 ba be ba itokišeletša go ba gona mesong ya Labohlano, baemedi ba Dihlatse ba be ba thoma go hlobaela. Batla-kopanong ba bangwe ba be ba e-tla Moscow ba e-tšwa metseng-megolo le ditoropong tša bokgole bja dikhilomithara tše dintši. Mafelelong ka morago ga diiri tše itšego tša therišano, mo e ka bago ka 8:00 p.m, ka Labone, August 19, balaodi ba lepatlelo ba ile ba thabela go tsebiša baemedi ba Dihlatse gore kopano e ka tšwela pele. Ba tša taolo ya motse ba be ba tsebišitše gore ba be ba sa ganetše kopano.

Mesong e latelago ba dikete ba ile ba tšhologela lepatlelong. Baithapi ba Dihlatse ba be ba šomile bošego ka moka bakeng sa go lokišetša go goroga ga bona. Bao ba bego ba le gona gape e be e le ditho tša methopo ya ditaba, bao ba bego ba tsebišitšwe pejana ka kganetšo ya go swara kopano. Yo mongwe wa bona o ile a bolela gore: “Re a le lebogiša! Re thabela go kwa gore kopano ya lena e tšwela pele.”

Mohlala wa Boitshwaro bja Thulaganyo

Ba tša taolo ya lepatlelo ba ile ba nagana gore e be e tla ba gabohlale go gata megato e itšego ya tša tšhireletšo. Ka gona, batho ba tša tšhireletšo bao ba nago le didirišwa tša go lemoga kotsi tše bjalo ka tšeo di dirišwago bakeng sa go bona banamedi boema-fofaneng ba be ba tsentšhitšwe mafelong ka moka a go tsena. Maphodisa le wona a be a emišitšwe gohle ka gare ga lepatlelo. Kopano e ile ya tšwela pele ka tsela e rulagantšwego ka ntle le go bewa kotsing mo gogolo.

Ka Mokibelo mathapama motho yo mongwe o ile a letša mogala a lemoša gore go theilwe pomo lepatlelong. Tšhošetšo e ile ya amogelwa kapejana pele ga go fela ga polelo ya bobedi ya mafelelo ya letšatši. Ka gona, ka baka la kgopelo ya ba taolo ya lepatlelo, tsebišo e kopana e ile ya dirwa bakeng sa gore go tšwiwe ka lepatlelong kapejana. Ge batho ka moka ba tšwile ka tsela ya thulaganyo, bahlankedi ba lepatlelo le maphodisa ba be ba tlabegile. Le ka mohla ga se ba ka ba bona selo se swanago le sona! Ba ile ba botšiša ge e ba go ile gwa dirwa poeletšo e sa le pele.

Ga se gwa hwetšwa pomo, gomme ka letšatši le le latelago lenaneo le ile la oketšwa bakeng sa go akaretša tšeo di bego di sa neelwa ka Mokibelo. Ba taolo ya lepatlelo ba be ba kgahlilwe ke kopano.

Gerika le Mafelong a Mangwe

Mafelo-bekeng a mafelelo a August le a mathomo a September, dikopano tša selete tša leleme la se-Russia di ile tša swarwa gape le Gerika—la mathomo kua Athene gomme ka morago Thesalonika. Palo-moka ya ba 746 e ile ya ba gona, gomme ba 34 ba kolobetšwa. Go na le diphuthego tše 8 tša leleme la se-Russia Gerika le dihlopha tše dinyenyane tše 17 tšeo di bopilwego ke bakhudugedi bao ba tšwago ka borwa bja tšeo e kilego ya ba direpabliki tša Soviet Union. Ba ba swara diboka tša bona ka se-Russia le maleme a mangwe ao a bolelwago ke bakhudugedi.

Yo mongwe wa bao ba kolobeditšwego Athene e be e le Victor. E be e le moila-Modimo, eupša ka August 1998 o ile a ba gona kopanong ya ditšhaba-tšhaba ya Dihlatse tša Jehofa Athene, moo mosadi wa gagwe a kolobeditšwego gona. O boletše gore o be a kgahlilwe kudu ke lerato leo le bontšhitšwego ke batla-kopanong mo a ilego a tutueletšega go ithuta Beibele.

Monna yo a bitšwago Ighor o ile a amogela kopi ya puku ya O ka Phela ka mo go sa Felego Paradeiseng mo Lefaseng gomme ka morago ga go e bala o ile a lahla diswantšho tša gagwe tša bodumedi. O ile a ba a thoma go itsebiša e le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Ka morago ga go ngwalela ofisi ya lekala ya Athene le go etelwa ke Dihlatse ka November 1998, o ile a ba gona gatee-tee sebokeng sa gagwe sa mathomo sa phuthego le gona ga se a ka a fošwa le ke se tee ga e sa le go tloga ka nako yeo. Gona bjale, ka morago ga kolobetšo ya gagwe, pakane ya Ighor ke go ba modiredi wa nako e tletšego wa Dihlatse tša Jehofa.

Batho bao ba bolelago se-Russia ba ile ba hudugela dinageng tše dingwe tše dintši lefaseng tšeo re sa kago ra bolela ka tšona. Bontši bja batho ba le bona ba ile ba thabela tokologo ya go ithuta Beibele le go bokana phatlalatša bakeng sa go rapela Modimo. Tokelo ye go bona ke lethabo leo le rategago!

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 5 Tše di latelago ke direpabliki tše 15 tšeo ga bjale e lego dinaga tšeo di ipušago: Armenia, Azerbaijan, Belarus, Estonia, Georgia, Kazakhstan, Kyrgyzstan, Latvia, Lithuania, Moldova, Russia, Tajikistan, Turkmenistan, Ukraine le Uzbekistan.

[Lepokisi go letlakala 22]

Ma-Russia ao a Ratago Beibele

Moprofesara Sergei Ivanenko, yo e lego seithuti seo se hlomphegago sa tša bodumedi sa mo-Russia, o hlalositše Dihlatse tša Jehofa e le batho ba ba ineetšego e le ka kgonthe thutong ya Beibele. Pukung ya gagwe ya morago bjale ya se-Russia, O lyudyakh, nikogda nye rasstayushchikhsya s bibliey (Batho Bao le ka Mohla ba sa Aroganego le Beibele), o ngwadile ka histori ya tšona ya mathomo kua Soviet Union gore: “Gaešita le ge di ile tša feleletša di le kgolegong ka baka la go botegela ditumelo tša tšona, Dihlatse tša Jehofa di ile tša hwetša tsela ya go diriša Beibele.” Go bontšha se, o ile a anega phihlelo e latelago.

“Go be go ileditšwe gore bagolegwa ba ka ba le Beibele. Dibeibele di be di amogwa nakong ya go phuruphutša. Go e nngwe ya dikampa tša ka leboa, yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa e be e le ra-mohlagase gomme o be a beile dipuku tša gagwe tša Beibele ka gare ga transformer unit mo go bego go na le di-volt tše phagamego kudu tša mohlagase. Karolo e nngwe le e nngwe ya Beibele e be e tlemeletšwe ka thapo mogaleng o itšego wa mohlagase, gomme ke monna yoo feela yo a bego a tseba gore ke thapo efe yeo e bego e swanetše go gogwa bakeng sa go ntšha karolo yeo—ka mohlala, Ebangedi ya Mateo—ka ntle le go tanywa ke mohlagase o bolayago. Ruri ga go na go phuruphutša le ge e le gofe, go sa šetšwe kamoo bahlapetši ba ilego ba nyaka ka thata ka gona mo go ilego gwa lebiša go ditla-morago, ka gona Beibele ye ya moswana-noši ga se ya hwetšwa.”

[Lepokisi go letlakala 28]

Dihlatse tša Jehofa di Ngwadišitšwe Gape Russia

Dihlatse tša Jehofa di be di dutše di tsebatša Mmušo wa Modimo ka mafolofolo Russia lebakeng la nywaga e fetago lekgolo. Lega go le bjalo, ka baka la dithibelo tša mmušo, Dihlatse ga se tša ka tša hwetša mathomong tumelelo ya molao go ba go fihla ka March 27, 1991. Ka nako yeo, di be di ngwadišitšwe ka tlase ga leina la Lefelo la Taolo la Mekgatlo ya Bodumedi ya Dihlatse tša Jehofa U.S.S.R.

Ka September 26, 1997, go ile gwa hlongwa molao wo o rego “Tokologong ya Letswalo le Mokgatlo wa Bodumedi.” Molao wo o mofsa o ile wa gatišwa ka mo go oketšegilego methopong ya ditaba lefaseng ka bophara. Ka baka la’ng? Ka gobane ba bantši ba be ba lebelela karolo ya molao wo e le boiteko bja go thibela ditirelo tša bodumedi tša madumedi a manyenyane Russia.

Ka gona, go sa šetšwe boingwadišo bja Dihlatse tša Jehofa bjo bo ilego bja lwelwa ka thata ka 1991, molao o mofsa wa Russia wa Tokologo ya Letswalo o ile wa nyaka gore tšona go akaretša le mekgatlo e mengwe ka moka ya bodumedi e ngwadišwe. Se se ile sa rotoša dipotšišo tše dintši. Na se se be se bontšha gore balaodi ba Russia ba be ba boela molaong wa go gatelela Dihlatse tša Jehofa? Goba na kgotlelelo ya bodumedi le tokologo ya borapedi tšeo di tiišeditšwego ka tlase ga Molao-motheo wa Mmušo wa Russia di be di tla kgomarelwa?

Mafelelong karabo e ile ya tla. E bile lethabo le legolo gakaakang leo Dihlatse di bilego le lona ge di hwetša tumelelo ya molao gape nakong ya ge Lefapha la tša Toka la Russia le ntšha lengwalo la bohlatse bakeng sa “Lefelo la Taolo la Dihlatse tša Jehofa Russia,” ka April 29, 1999!

[Seswantšho go letlakala 23]

Kopano ya mathomo ya selete ya leleme la se-Russia United States

[Seswantšho go letlakala 24]

Papadi ya Beibele yeo e ilego ya diragatšwa New York ke Phuthego ya se-Russia ya Los Angeles

[Seswantšho go letlakala 25]

Batho ba ba 14 bao ba kolobeditšwego New York ba tšwa go tšeo e kilego ya ba direpabliki tše tshela tša Soviet Union

[Seswantšho go letlakala 26, 27]

Ba fetago 15 000 ba kopane Lepatlelong la Olympic la Moscow