Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Bolwetši Bja Huntington—Go Kwešiša Masetla-pelo a Dikarolwana tša Leabela

Bolwetši Bja Huntington—Go Kwešiša Masetla-pelo a Dikarolwana tša Leabela

Bolwetši Bja Huntington—Go Kwešiša Masetla-pelo a Dikarolwana tša Leabela

“Ge nna le Johnny re nyalane, ke ile ka nagana e le ka kgonthe gore re be re tla phela go ya go ile ka lethabo ka morago ga moo. Eupša ganyenyane-ganyenyane monna yo yo a rategago le yo a hlokomelago o ile a lebana le phetogo e kgolo ya semelo. O ile a ba a thoma go ba le kgalefo e šoro e sa laolegego. Ge nako e dutše e e-ya, Johnny o ile a swanelwa ke go ya sepetlele sa tša monagano moo mafelelong a ilego a hwela gona. Nywaga ka morago ga moo re ile ra lemoga gore tlhaselo ya gagwe yeo e utegilego e be e e-na le leina—bolwetši bja Huntington.”—Janice.

BATHO ba dikete lefaseng ka bophara ba tlaišwa ke bolwetši bja Huntington (HD [Huntington’s disease]), e lego tšharakano ya dikarolwana tša leabela ya tshepedišo ya motheo ya dikwi. Ka ge HD e abelwa, gantši e hlasela ditho tše mmalwa tša lapa. Janice o re: “Ga e sa le go tloga lehung la Johnny, ke lobile barwa ba bararo le morwedi o tee ka baka la bolwetši bja Huntington gomme bo swere ditlogolo tša-ka tše tharo. Go bonala ke be ke sa khutše go llela go lahlegelwa ke setho sa lapa ka go latelana.”

Ka lebaka le le kwagalago, HD e hlalositšwe e le “segateledi se sešoro,” e sego feela go motlaišegi eupša le go bao ba swanelwago ke go mo hlokomela. Ge e le gabotse HD ke eng? Bao e ba swerego—le bahlokomedi ba bona—ba ka thušwa bjang?

Ditšhupo

Bo reeletšwe ka Dr. George Huntington, yo a ilego a hlalosa ditšhupo la pele ka 1872, bolwetši bja Huntington bo swawa ka diphetogo tše sa bonagalego semelong le boitshwarong tšeo di hlaloswago kudu e le megato e tšwelago pele ya bolwetši. Ye e tloga go go feto-fetoga ga maikwelo le go tenega ka pela go ya go kgateletšego le go befelwa mo go šoro ka mo go feteletšego. Batlaišegi gape ba ka hlaselwa ke mothothomelo o sa laolegego wa mmele le go se iketle ga matsogo le maoto. Bokgoni bja tirišano bo a fokola gomme motlaišegi o fetoga yo a sa hlamatsegego ka mo go oketšegilego. Polelo e thoma go se sa kwagala gabotse. Go metša go thata gomme matla a monagano le a go tsepamiša kgopolo a a hwelela. Go ithuta, go rulaganya dilo le go rarolla mathata—tšeo e kilego ya ba mediro ya ka mehla—ga bjale ke morwalo ge e ba e se tšeo di sa kgonegego. *

Ditšhupo tša HD di a phegelela le go gateletša bophelong ka moka bja motlaišegi. * Seo se sa phemegego ke gore o tla swanelwa ke go tlogela mošomo wa gagwe gomme a ka se sa kgona go itlhokomela. Gantši se ke tiragalo e boifišago go motho yo a swerwego ke HD. Motlaišegi yo a bitšwago Bill o re: “Ke be ke aga dintlo. Gona bjale ga ke dire selo. Ke ikwa ke gakanegile kudu.”

Ee, e ka ba mo go nyamišago go motho yo a swerwego ke HD go bona matla a gagwe a mmele le a monagano a fela ganyenyane-ganyenyane. Gape ke mo go hlomolago pelo go moratiwa go bona ge motlaišegi a dutše a hlaselwa ke bolwetši bjo bjo bo tšhošago. Ka gona, ke eng seo se ka dirwago bakeng sa go thekga motho yo a swerwego ke HD?

Go Thekga Motlaišegi

Le ge HD e sa alafege, tlhokomelo e lekanego ya tša kalafo e thušitše ba bantši gore ba lebeletšane le ditšhupo tša bona ka katlego. Dr. Kathleen Shannon o re: “Se ga se kgome tshekamelo e senyago ya lebaka le letelele ya bolwetši, eupša se kaonefatša ka tekanyo e kgolo boemo bja bophelo bja balwetši.”

Ka mohlala, ba bangwe bao ba swerwego ke HD ba ile ba holwa ke dihlare tšeo di laolago mesepelo ya go swarwa ke bogašu le go fokotša kgateletšego. Thušo ya setsebi sa tša dijo le yona e ka ba e thušago. Ka baka la’ng? Ka gobane go lahlegelwa ke boima gantši ke bothata bja batlaišegi ba HD gomme gantši ba nyaka dijo tše nago le di-kilojoule tše di phagamego bakeng sa go bušetša boima bja bona bja mmele sekeng.

Ka go bontšha bohlale, malapa a mangwe a kgonne go thuša motlaišegi go tlwaelana le mafokodi a mafsa. Ka mohlala, Monica o re: “Ge polelo ya tate e be e thatafala le go feta, re ile ra nyaka ditsela tša go utolla seo a bego a se kgopela go rena.” Monica le ba lapa labo ba ile ba dira puku ya go ngwalela ya matlakala a manyenyane yeo e dirilwego ka matlakala a khatepokisi, le lengwe le le lengwe le be le e-na le lentšu le tee goba seswantšho. Monica o re: “Re ile ra akaretša tate modirong wo. O be a thuša ka go kgetha diswantšho le mantšu.” Ka sedirišwa se se sefsa, tatago Monica o be a kgona go bolela ka go šupa seo a bego a ka se kgone go se bolela ka go ntšha lentšu.

Gaešita le ge motlaišegi a tswaleletšwe legaeng la gagwe goba a išitšwe lefelong la go hlokomela dikoka, go kopana le ba lapa le bagwera go bohlokwa. Janice o dumela gore: “Go ka ba thata go etela bao e lego kgale ba swerwe ke HD, eupša bana ba-ka ba leboga kudu ge bagwera ba ka feta ba ba hlola bakeng sa go ba kgothatša.” Ka mo go nyamišago, ka dinako tše dingwe sebopego se sa thekgo se a hlokomologwa. Beatrice yo monna wa gagwe a swerwego ke HD o re: “Ka dinako tše dingwe re ikwa re arogile. Ge e ba bagwera ba ka fo feta ba dumediša monna wa-ka, go ka bolela mo gontši go yena!”

Go tšohle tšeo di boletšwego, ke eng seo bao ba swerwego ke HD ba se nyakago kudu? Bobby, motlaišegi yo e lego yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa o re: “Ba nyaka kwešišo.” O oketša ka gore: “Banabešo le dikgaetšedi ba Bakriste ka phuthegong ba lemoga gore go ka tšea motsotso goba e mebedi e oketšegilego gore ke kopanye dikgopolo bakeng sa go nea tlhaloso sebokeng. E bile ga ba mpefelelwe ge e ba ke gakanegile goba ke ferekane, ka ge e fo ba tšhupo ya bolwetši.”

Go Thekga Bahlokomedi

Go ba gona, bahlokomedi le bona ba nyaka thekgo, ka gobane ba lebana le dinako tše dintši tša manyami. Janice o re: “O tshwenyega ka mehla ka tšhireletšego ya motlaišegi. Ge boemo bja gagwe bo dutše bo mpefala, o ikwa o se na thušo.”

Ke mo go kwagalago gore bahlokomedi ba nyaka kgothatšo. Beatrice o hlalosa tsela e nngwe yeo se se ka newago ka yona. O re: “Nka se tlogele monna wa-ka a nnoši gomme nako le nako ge ke laletšwa pokanong, ke swanelwa ke go bolela gore, ‘Ke leboga taletšo, eupša nka se kgone go tla.’ E be e tla ba mo gobotse gakaakang ge e ba mogwera a be a ka re, ‘Mohlomongwe morwa wa-ka wa mahlalagading goba monna wa-ka a ka kgona go šala le monna wa gago lebakanyana.’!” Ruri, bahlokomedi ba leboga go naganela mo go bjalo ga kwelobohloko!—1 Petro 3:8.

Ge HD e fihla megatong ya yona ya mafelelo, mohlokomedi mo gongwe a ka swanelwa ke go dira seo mohlomongwe e lego phetho e nyamišago ka mo go feletšego. Janice o re: “Go thata ka mo go feletšego go swanelwa ke go bolela gore, ‘Nka se sa kgona go go hlokomela.’”

Phetho ya go hudušetša motlaišegi lefelong la go hlokomela dikoka ke yeo Mokriste a tla nyakago go e naganišiša ka kelohloko le ka thapelo. Beibele e laela Bakriste gore ba ‘babalele ba gabo bona’ gomme se se akaretša go hlokomela batswadi goba bana bao ba babjago. (1 Timotheo 5:8) Le ka mohla motho ga se a swanela go tlogela boikarabelo bjo bja Mangwalo feela ka baka la go swanela maemo a gagwe ka noši. Ka lehlakoreng le lengwe, go ka ba go e-na le mabaka—go akaretša go tshwenyega ka tšhireletšego ya motlaišegi—ao a dirago tlhokomelo ya ditsebi gore e be tsela e rategago kudu le e šomago. Ye ke phetho ya motho ka noši ya lapa gomme e swanetše go hlompšha ke ba bangwe.—Ba-Roma 14:4.

Kholofelo e Kgonthišeditšwego

Beibele ke e homotšago ka mo go kgethegilego bao ba lwantšhanago le HD le malwetši a mangwe ao a sa alafegego. Mangwalo a nea kholofelo e tiišeditšwego ya lefase le lefsa la go loka leo go lona ‘go ka se bego le yo a rego, ke a babja.’ Go oketša moo, Beibele e bolela e sa le pele gore “ké mo dixôlê di tl’o xo taboxa bo-ka thsêpê, xwa tlo hlalala ’leme la semuma.”—Jesaya 33:24; 35:6.

Bobby yo a tsopotšwego pejana, o homotšwa ke kholofelo ye. O re: “Ye ke kalafo yeo ke e nyakago. Ke mohuta wa bokamoso bjo bo tla dirago gore tše ka moka di bonale bjalo ka karolo ya dilo tša kgale-kgale.”

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 6 Ditšhupo tša HD le lebelo leo di golago ka lona di ka fapana kudu go ya ka batho. Lega go le bjalo, ditšhupo tšeo di hlalositšwego mo di neilwe feela e le kakaretšo gomme ga se tša rerelwa go šoma e le tekanyo yeo e hlalositšwego ka botlalo bakeng sa go dira ditlhahlobo tša tša kalafo.

^ ser. 7 Tekanyo e letetšwego ya bophelo bja motho yo a swerwego ke HD ke nywaga e ka bago e 15 go ya go e 20 ka morago ga gore ditšhupo di thome, gaešita le ge e le gore ba bangwe ba phela nako e teletšana. Maemong a mantši lehu le bakwa ke nyumonia, ka ge motlaišegi a sa kgone go gohlola gabotse ka mo go lekanego bakeng sa go tloša sehuba mo kgareng.

[Lepokisi go letlakala 13]

Go Abela HD—Kgonagalo ya Tekanyo ya Magareng ya Dikarolwana tša Leabela

Ngwana yo mongwe le yo mongwe yo a nago le motswadi yo a swerwego ke HD o na le kgonagalo ya 50 lekgolong ya go abela bolwetši. Ka baka la’ng?

O na le dihlopha tše 23 tša di-chromosome tšeo di kgobokantšwego ka gare ga sele e nngwe le e nngwe ya mmele wa gago. Setho se tee sa sehlopha se sengwe le se sengwe se tšwa go tatago; se sengwe se tšwa go mmago. Ka gona, a re re mohlomongwe tatago o swerwe ke HD. Ka ge a tla fetišetša e tee feela ya di-chromosome tša gagwe tše pedi gomme ka ge e le e tee feela ya tše pedi e senyegilego, dikgonagalo tša gore o tla abela HD di lekana le dikgonagalo tša tekanyo ya magareng ya dikarolwana tša leabela.

Ka ge ditšhupo tša HD gantši di sa bonagale go fihlela motho a le nywageng ya magareng ga 30 le 50, ka dinako tše dingwe motlaišegi wa HD o ba a šetše a e-na le bana ka nako yeo yena ka boyena a dirago ditlhahlobo tša bolwetši.

[Lepokisi go letlakala 14]

Go Bolela Goba go se Bolele

Ge ditlhahlobo tša HD di dirwa, molwetši o swanetše go botšwa tsebišo e kaaka’ng? Ditho tše dingwe tša malapa di boifa gore molwetši a ka se kgone go lebeletšana ka katlego le tsebo ya gore o na le bolwetši bjo bo sa alafegego le bjo bo senyago. Lega go le bjalo, ga se gabohlale go fo akanya gore a ka se ke a nyaka go tsebišwa. Pukwana e nngwe e lemoša ka HD gore: “Dipoifo tša rena ka noši le tlalelo di ka re dira ba šireletšago ka mo go feteletšego,” gomme e oketša ka gore: “[Motlaišegi a ka] ikwa a imologile ka mo go tseneletšego ka gore o ile a hlalosetšwa bakeng sa sohle seo se sa sepelego gabotse ka yena.” Go oketša moo, ka ge bolwetši e le leabela, ke gabohlokwa gore bao ba swerwego ke HD ba tsebe kotsi ya go fetišetša bolwetši go bana le ge e le bafe bao ba ka bago le bona nakong e tlago.

[Seswantšho go letlakala 13]

Janice yo a lobilego bana ba bane ka baka la bolwetši bja Huntington