Lefase Leo le Tantšwego ke go Kgoga
Lefase Leo le Tantšwego ke go Kgoga
BILL e be e le monna yo botho, yo bohlale le wa senatla. O be a rata lapa la gagwe. Lega go le bjalo, nywageng ya gagwe ya bofsa o ile a thoma go kgoga disekerete. Ka moragonyana bophelong, o ile a hloya mokgwa wo. Gaešita le ge a be a kgoga sekerete, o ile a lemoša ka phišego barwa ba gagwe malebana le go kgoga, a bolela kamoo e lego bošilo ka gona. Go be go na le dinako tšeo ka tšona a bego a tla šopantšha lepokisana la disekerete ka diatla tša gagwe tše matla a le lahla ka mo phapošing, a ikana gore o kgogile sekerete sa mafelelo. Lega go le bjalo, kapejana o be a tla gogelwa gape morago go kgogeng—la mathomo ka sephiring, ke moka phatlalatša.
Bill o hwile nywaga e 15 e fetilego ka baka la kankere, ka morago ga dikgwedi a le bohlokong bjo bo tšhošago. Ge nkabe e be e se mokgogi, mohlomongwe le lehono nkabe a sa phela. Mosadi wa gagwe nkabe a sa dutše a na le monna; barwa ba gagwe nkabe ba sa dutše ba na le tate.
Lehu la Bill, gaešita le ge e be e le le kwešago bohloko go lapa la gagwe, ga se la moswana-noši. Go ya ka Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo (WHO [World Health Organization]), malwetši ao a tswalanago le motšoko a bolaya batho ba ka bago dimilione tše nne ngwaga le ngwaga, goba motho o tee metsotswaneng e mengwe le e mengwe e seswai. Go dirišwa ga motšoko ke selo se segolo seo se ka thibelwago seo se bakago bolwetši lefaseng ka moka. Ge e ba ditshekamelo tšeo di lego gona di ka tšwela pele, nywageng e 20 go kgoga e tla ba sebaki sa lefase sa maemo a pele seo se bakago lehu le bogole, go bolaya batho ba bantši go feta AIDS, bolwetši bja mafahla, lehu la bo-mma, dikotsi tša dikoloi, go ipolaya le go bolawa ga batho ge di kopantšwe.
Disekerete di a bolaya. Lega go le bjalo bao ba di kgogago ba gohle. WHO e bolela gore lefaseng ka bophara, bonyenyane batho ba ka bago dikete tše dimilione tše 1,1 ke bakgogi. Seo se bolela mo e ka bago tee-tharong ya batho ba bagolo ba lefase.
Baseka-seki ba akanyetša gore le ge dikhamphani tša motšoko gona bjale di lefa makgolo a dimilione a diranta ka baka la ditsheko tšeo di tšwelelago malebana le bona, palo ye ke e nyenyane ge e bapišwa le mašokotšo a bona a diranta tše dibilione-bilione. United States e nnoši, disekerete tšeo di akanyetšwago go dikete tše dimilione tše 1,5 di tšweletšwa difeketoring tša motšoko letšatši le letšatši. Lefaseng ka bophara, dikhamphani tša motšoko le dikgwebo tša ka tlase ga taolo ya mmušo di rekiša disekerete tše fetago dibilione tše hlano ngwaga o mongwe le o mongwe!
Ke ka baka la’ng batho ba bantši gakaakaa ba phegelela mokgweng wo o bolayago? Ge e ba o le mokgogi, o ka tlogela bjang? Dipotšišo tše di tla arabja dihlogong tše latelago.