Bolwetši bjo Šoro—Bothata bja Lapa

BOLWETŠI bjo šoro ke eng? Go bolela therešo, ke bolwetši bjo bo tšeago lebaka le letelele. Go oketša moo, moprofesara yo mongwe o hlalosa bolwetši bjo šoro e le “go fetoga ga boemo bja tša maphelo mo go ka se alafšego ke mogato o bonolo wa go buiwa goba tsela e kopana ya kalafo e itšego ya dihlare.” Seo se dirago gore bolwetši bjo šoro goba ditla-morago tša bjona e be tše hlohlago ga se feela mohuta wa bolwetši le kalafo eupša ke gore bo swanetše go kgotlelelwa lebaka le letelele.

Go feta moo, ditla-morago tša bolwetši bjo šoro ke ka sewelo di lekanyeditšwego go molwetši feela. Puku ya Motor Neurone Disease—A Family Affair e bolela gore, “Bontši bja batho ke karolo ya lapa, e bile letšhogo le pelaelo tšeo di kwewago ke wena [molwetši] di tla kgoma gape bao ba lego kgaufsi le wena.” Se se tiišetšwa ke mma yoo morwedi wa gagwe a bego a na le kankere. O re: “Setho se sengwe le se sengwe sa lapa se a kgomega, go sa šetšwe gore se bontšha seo goba se a se lemoga.”

Ee, ga se ka moka bao ba tlago go kgomega ka mokgwa o swanago. Lega go le bjalo, ge ditho tša lapa di kwešiša kamoo bolwetši bjo šoro bo kgomago batho ka kakaretšo, di tla hlangwa gakaone bakeng sa go lebeletšana le ditlhohlo tše lebanyago tša boemo bja tšona bjo itšego. Go oketša moo, ge e ba bao e sego ditho tša lapa—bašomi gotee, bao ba tsenago le yena sekolo, baagišani, bagwera—ba kwešiša mafelelo a bolwetši bjo šoro, ba tla kgona go nea thekgo e nago le morero le kwelobohloko. Re sa dutše re nagana ka se, anke re boneng ditsela tše dingwe tšeo ka tšona malapa a ka kgongwago ke bolwetši bjo šoro.

Leeto la go ya Nageng e Šele

Phihlelo ya lapa ya bolwetši bjo šoro e ka swantšhwa le go tšea ga bona leeto la go ya nageng e šele. Gaešita le ge dilo tše dingwe di ka swana kudu le kamoo di lego ka gona lapeng la gae, dilo tše dingwe di tla ba tše sa tlwaelegago goba gaešita le go ba tše fapanego kudu. Ge bolwetši bjo šoro bo tlaiša setho sa lapa, dilo tše dintši di tla dula di sa fetoge bophelong bja lapa. Lega go le bjalo, dilo tše dingwe di tla ba tše fapanego kudu.

Sa pele, bolwetši ka bobjona bo ka ba le mafelelo go mokgwa wa ka mehla wa lelapa le go gapeletša setho se sengwe le se sengwe sa lapa go itumelelanya le maemo bakeng sa go lebeletšana le bjona ka katlego. Se se tiišetšwa ke Helen wa nywaga e 14, yo mmagwe a tlaišwago ke kgateletšego e šoro. O re: “Re dumelelanya lenaneo la rena mabapi le seo mma a ka se dirago goba a ka se se dirego letšatšing le lengwe le le lengwe leo a le neilwego.”

Gaešita le kalafo—yeo morero wa yona e lego go tliša kimollo bolwetšing—e ka baka tlhaka-tlhakano e oketšegilego ya mokgwa o mofsa o tlwaelegilego wa lapa. Ela hloko mohlala wa Braam le Ann, bao go boletšwego ka bona sehlogong se se fetilego. Braam o re: “Re ile ra swanela ke go dira diphetogo tše dikgolo mekgweng e tlwaelegilego ya letšatši le letšatši ya kalafo ya bana ba rena.” Ann o hlalosa gore: “Re be re e-ya le go boa sepetlele letšatši le letšatši. Ka gona, go oketša  go seo ngaka e ile ya bona go le kaone gore re nee bana dijo tše nyenyane ga tshela ka letšatši bakeng sa go leka-lekanya tlhaelelo ya dijo yeo e bakilwego ke bolwetši bja bona. Go nna e be e le tsela e mpsha ka mo go feletšego ya go apea.” Tlhohlo e kgolo ka go fetiša e be e le ya go thuša bana gore ba dire boithobollo bja go tiiša mešifa bjo ba bo laetšwego. Ann o gopola ka gore: “Yeo e be e le ntwa ya letšatši le letšatši ya dikganyogo.”

Ge molwetši a dutše a itumelelanya le go fokola—gomme ka dinako tše dingwe bohloko—bja kalafo le bja go hlahlobja ke molaodi wa kalafo, e ba yo a ithekgilego ka mo go oketšegilego ka lapa bakeng sa thušo ya kgonthe le thekgo ya maikwelo. Ka baka leo, ditho tša lapa ga se tša swanela go ithuta feela bokgoni bjo bofsa bakeng sa go hlokomela molwetši mmeleng eupša ka moka ga tšona di gapeletšega go beakanya boemo bja tšona bja kgopolo, maikwelo, mekgwa ya bophelo le mekgweng e tlwaelegilego.

Ka mo go kwagalago, tše ka moka di nyaka mošomo o oketšegilego le kgotlelelo ya lapa. Mma yo morwedi wa gagwe a bego a le sepetlele bakeng sa go alafša kankere o kgonthišetša gore e ka “ba mo go lapišago kudu go feta kamoo motho a ka naganago ka gona.”

Go se Kgonthišege mo go Tšwelago Pele

Coping With Chronic Illness—Overcoming Powerlessness e re: “Maemo a feto-fetogago ao a tšwelago pele a bolwetši bjo šoro a tliša pono ya go se kgonthišege mo go tšhošetšago.” Ge ditho tša lapa di sa re di beakanya le sehlopha se tee sa maemo, di ka lebana le diphetogo gomme mohlomongwe tše thata kudu. Dika di ka fetoga goba di ka befela pele kapejana, e bile kalafo e ka palelwa ke go nea bokaone bjo bo bego bo letetšwe. Kalafo e ka swanelwa ke go fetolwa nako le nako goba e ka feleletša ka mathata a sa letelwago. Ge molwetši a dutše a ithekga ka mo go oketšegilego thekgong yeo lapa ka kakaretšo le katanelago go e nea, maikwelo a nako e fetilego ao a bego a laolega kapejana a ka thoma go se laolege.

Go feto-fetoga ga malwetši a mantši le dikalafo ka mo go sa phemegego go rotoša dipotšišo tše bjalo ka gore: Na se se tla tšwela pele lebaka le lekaaka’ng? Bolwetši bjo bo tla befela pele go fihla kae? Re tla kgotlelela go fihla bokgoleng bofe? Bolwetši bjo šoro gantši bo baka go se kgonthišege mo go phagamego—“Go tla tšea nako e kaaka’ng pele ga ge lehu le fihla?”

Bolwetši, ditaelo tša kalafo, go lapa le go se kgonthišege ka moka di a kopana gomme tša tliša mafelelo a mangwe ao a sego a letelwa.

Mafelelo Bophelong bja Bogwera

Kathleen yo monna wa gagwe a ilego a tlaišwa ke kgateletšo e šoro o hlalosa gore: “Ke be ke swanetše go lwantšhana le maikwelo a matla a go ikarola le a go thibelelwa.” O tšwela pele ka gore: “Boemo e be e le bjo bo sa lokišegego ka gore re be re sa kgone go amogela ditaletšo tša bogwera. Go se go ye kae, dikgokagano tša rena tša boithabišo di be di nyameletše ka mo go feletšego.” Go fo swana le Kathleen, ba bantši ba feleletša ba swanetše go  lebeletšana le maikwelo a molato a go se amogele baeng le go se amogele ditaletšo. Ke ka baka la’ng se se direga?

Bolwetši ka bobjona goba mafelelo a kalafo di ka dira gore go be thata goba go se kgonege go tšea karolo ditiragalong tša bogwera. Lapa le molwetši ba ikwa eka bolwetši bo rwele leina le lebe bathong, goba ba boifa gore bo tla ba swariša dihlong. Kgateletšego e ka dira molwetši gore a ikwe a sa swanelwe ke bogwera bja nako e fetilego, goba lapa le ka fo ba le se na matla a go ithabiša. Ka baka la mabaka a fapa-fapanego, bolwetši bjo šoro bo ka feleletša ka go ikarola le go lewa ke bodutu gabonolo ga lapa ka moka.

Go feta moo, ga se batho ka moka bao ba tla tsebago seo ba swanetšego go se bolela le kamoo ba swanetšego go itshwara ka gona ge ba e-na le motho yo a nago le bogole. (Bona lepokisi “Kamoo o ka Thekgago ka Gona,” go letlakala 11.) Ann o re: “Ge ngwana wa gago a fapana le bana ba bangwe, batho ba bantši ba a lebelelana le go bolela dipolelo tša go se naganele. Ge e le gabotse, o feleletša o ipea molato bakeng sa bolwetši, e bile ditlhaloso tša bona di oketša maikwelo a molato.” Seo Ann a se bolelago se kgoma selo se sengwe seo malapa gantši a lebeletšanago le sona.

Maikwelo ao a Bakago Pherekano

Monyakišiši yo mongwe o bolela gore: “Nakong ya tlhahlobo, malapa a mantši a arabela ka go tšhoga, go se dumele le go gana. Ke tše dintši go ka di kgotlelela.” Ee, e ka ba mo go ferekanyago go lemoga gore moratiwa o na le bolwetši bjo bo tšhošetšago bophelo goba bjo bo nolago moko. Lapa le ka ikwa eka kholofelo ya lona le ditoro di šarakantšhitšwe, le šetše le bokamoso bjo bo sa kgonthišegego le maikwelo a tseneletšego a go lahlegelwa le manyami.

Ke therešo gore go malapa a mantši ao a ilego a bona setho sa lapa se na le dika tša lebaka le letelele le tše di nolago moko ka ntle le go tseba sebaki, tlhahlobo e ka ba yeo e imollago. Eupša malapa a mangwe a ka arabela ka mo go fapanego tlhahlobong. Mma wa Afrika Borwa o dumela ka gore: “Go be go le bohloko kudu mafelelong ge ke botšwa gore ke eng seo se fošagetšego ka bana ba rena mo e lego gore, go bolela therešo nkabe go le kaone ge nkabe ke sa kwa ka tlhahlobo yeo.”

Puku ya A Special Child in the Family—Living With Your Sick or Disabled Child e hlalosa gore “ke ga tlhago gore o lebeletšane le khuduego ya maikwelo . . . ge o dutše o itumelelanya le selo se se sefsa sa kgonthe. Ka dinako tše dingwe maikwelo a gago a ka ba a tseneletšego kudu mo o bilego o boifa gore o ka se kgone go lebeletšana le ona ka katlego.” Mongwadi wa puku, Diana Kimpton yo barwa ba gagwe ba babedi ba bilego le bolwetši bja cystic fibrosis o hlalosa gore: “Ke be ke tšhošitšwe ke maikwelo  a-ka ka noši le gona ke be ke nyaka go tseba gore go lokile go ikwa gampe.”

Ga se mo go sa tlwaelegago gore malapa a lebeletšane le poifo—poifo ya seo se sa tsebjego, poifo ya bolwetši, poifo ya kalafo, poifo ya bohloko le poifo ya lehu. Bana ka mo go kgethegilego ba ka ba le poifo yeo ba sa e bolelego—kudu-kudu ge e ba ba sa newe tlhaloso e swanetšego ya seo se diregago.

Pefelo le yona ke yeo e tlwaelegilego. Makasine wa Afrika Borwa wa TLC o hlalosa gore: “Ditho tša lapa gantši di ka ba sebaki sa go befelwa ga molwetši.” Ka mo go swanago ditho tša lapa, di ka ikwa di befeletšwe—dingaka ka go se lemoge bothata kapejana, di ipefeletše ka go fetetša bogole bja dikwi baneng, di befeletše molwetši ka go se itlhokomele gabotse ga gagwe, le Sathane Diabolo ka go baka tlaišego goba gaešita le Modimo, di ikwa gore o swanetše go bewa molato bakeng sa bolwetši. Go ikwa o le molato ke karabelo e nngwe e tlwaelegilego ya bolwetši bjo šoro. Puku ya Children With Cancer—A Comprehensive Reference Guide for Parents e bolela gore: “Mo e nyakilego go ba motswadi yo mongwe le yo mongwe goba mohlokomedi wa ngwana yo a nago le kankere o ikwa a na le molato.”

Tshekamelo ye ya maikwelo gantši e feleletša ka—tekanyo e kgolo goba ya tlasana—ya kgateletšego. Monyakišiši yo mongwe o ngwadile gore: “Ye ke karabelo e kgolo kudu yeo e tlwaelegilego kudu go di feta ka moka. Ke na le faele yeo e tletšego ka mangwalo bakeng sa go hlatsela seo.”

Ee, Malapa a ka Kgona go Lebeletšana le Bjona

Ka lehlakoreng le edilego, malapa a mantši a hweditše gore go lebeletšana le boemo ga go thata go swana le kamoo go ka bonalago ka gona mathomong. Diana Kimpton o kgonthišetša ka gore: “Diswantšho tšeo di tšweletšwago ke mogopolo wa gago di tla ba tše mpe kudu go feta selo sa kgonthe.” Phihlelong ya motho ka noši o hweditše gore “bokamoso ke bjo bo nyamišago kudu ge o dutše o bo nagana dinakong tšeo tša mathomong ge o be o botšwa ka bolwetši.” Kgonthišega gore malapa a mangwe a phologile leeto la wona nageng e šele ya bolwetši bjo šoro gomme le wena o ka kgona. Ba bangwe ba hweditše gore go fo tseba gore ba bangwe ba lebeletšane le bjona ka katlego go ba neile kimollo le kholofelo.

Lega go le bjalo, lapa ka mo go nago le tlhaologanyo le ka ipotšiša gore, ‘Re ka lebeletšana bjang ka katlego le bjona?’ Sehlogo se se latelago se tla hlahloba tše dingwe tša ditsela tšeo ka tšona malapa a ilego a lebeletšana le bolwetši bjo šoro.

[Ntlhakgolo go letlakala 13]

Malapa a swanetše go hlokomela molwetši le go beakanya boemo bja ona bja kgopolo, maikwelo le mokgwa wa bophelo

[Ntlhakgolo go letlakala 14]

Bobedi molwetši gotee le lapa ba tla lebeletšana le maikwelo a matla

[Ntlhakgolo go letlakala 15]

O se ke wa gateletšega. Malapa a mangwe a lebeletšane le gona ka katlego, le wena o ka kgona

[Lepokisi go letlakala 15]

Ditlhohlo tše Dingwe tša Bolwetši bjo Šoro

• Go ithuta ka bolwetši le kamoo o ka lebeletšanago le bjona

• Go dumelelanya bophelo bja gago le mekgwa yeo e tlwaelegilego ya letšatši le letšatši

• Go lebeletšana le ditswalano tša bogwera tšeo di fetogilego

• Go boloka pono ya tlwaelo le taolo

• Manyami a go lahlegelwa ka baka la bolwetši

• Go lebeletšana le maikwelo a thata

• Go boloka pono e lokilego