Kamoo Malapa a Lebeletšanago ka Gona le Bolwetši bjo Šoro

GO LEBELETŠANA go ka hlaloswa e le “bokgoni bja go lebeletšana ka katlego gotee le go kgona go laola dikgateletšo tšeo motho a lebeletšanego le tšona.” (Taber’s Cyclopedic Medical Dictionary) Go akaretša go lebeletšana le mathata a bolwetši bjo šoro ka tsela yeo o kgonago go thabela tekanyo ya go laola le khutšo ya monagano. E bile mabapi le taba ya gore bolwetši bjo šoro ke taba ya lapa, thekgo e lerato le e botegago ya setho se sengwe le se sengwe sa lapa e a nyakega bakeng sa gore lapa le lebeletšane le se ka katlego. Anke re hlahlobeng ditsela tše dingwe tšeo lapa le lebeletšanago le bolwetši bjo šoro.

Bohlokwa bja Tsebo

Go ka fo ba go sa kgonege go alafa bogole, eupša go tseba kamoo o ka lebeletšanago le bjona ka gona go ka fokotša mafelelo a bolwetši bja monagano le maikwelo. Se se dumelelana le seema sa bogologolo seo se rego: “Monna yo bohlale ké yo matla.” (Diema 24:5) Lapa le ka hwetša bjang tsebo mabapi le kamoo le ka lebeletšanago le bjona?

Mogato wa pele ke go hwetša ngaka yeo e bulegetšego poledišano le yeo e nago le thušo, yeo e ikemišeditšego go tšea nako e hlalosa dilo ka moka gabotse go molwetši gotee le lapa. Puku ya A Special Child in the Family e bolela gore: “Ngaka e swanetšego e kgomega ka lapa ka moka gotee le go ba le dinyakwa ka moka tšeo di nyakegago tša kalafo.”

Mogato o latelago ke go dula o botšiša dipotšišo tšeo di lebanyago go fihlela o kwešiša boemo gabotse kamoo o ka kgonago. Lega go le bjalo, gopola gore ge o na le ngaka go bonolo go gakanega le go lebala seo o bego o nyaka go se botšiša. Kakanyo e nngwe e thušago ke go ngwala fase dipotšišo e sa le pele. Ka mo go kgethegilego, o ka nyaka go tseba seo o swanetšego  go se letela bolwetšing le kalafo le seo o swanetšego go se dira ka bjona.—Bona lepokisi leo le rego “Dipotšišo Tšeo Lapa le ka di Botšišago Ngaka.”

Ka mo go kgethegilego ke gabohlokwa go nea tsebišo e nyakegago go baratho ba ngwana yo a babjago o šoro. Mma yo mongwe o kgothatša ka gore: “Hlalosa seo se fošagetšego di sa tloga fase. Ba ka ikwa ba arolwa lapeng ga bonolo ge e ba ba sa kwešiše seo se diregago.”

Malapa a mangwe a kgonne go hwetša tsebišo e holago ka go dira dinyakišišo bokgobapukung bja lefelong leo, lebenkeleng la dipuku, goba go Internet—yeo gantši e nago le tsebišo yeo e hlalosago malwetši a itšego ka go lebanya.

Go Šireletša Boemo bjo bo Leka-lekanego bja Bophelo

Ke ga tlhago gore ditho tša lapa di swanetše go boloka boemo bjo bo leka-lekanego bja bophelo bakeng sa molwetši. Tšea ka mohlala Neil du Toit, yo go boletšwego ka yena sehlogong sa pele. O sa dutše a ferekanywa ke mafelelo a fokodišago a bolwetši bja gagwe. Lega go le bjalo, o diriša diiri tše ka bago 70 ka kgwedi a dira seo a thabelago kudu go se dira—go boledišana le batho ba tikologo ya gabo mabapi le kholofelo ya gagwe e theilwego Beibeleng. O re: “Go bile go nnea kgotsofalo ya ka gare, go nea keletšo ya Beibele ka phuthegong.”

Boemo bja bophelo gape bo akaretša bokgoni bja go bontšha le go amogela lerato, go thabela ditiragalo tše kgahlišago le go ba le kholofelo. Balwetši ba sa dutše ba tla rata go thabela bophelo go fihla bokgoleng bjo bolwetši bja bona le kalafo di tla ba dumelelago. Tate yo lapa la gagwe le ilego la lebeletšana le bolwetši ka nywaga ya ka godimo ga e 25 o re: “Re rata go ithabiša ka ntle, eupša ka baka la dithibelo tše morwa wa-ka a bago le tšona, re ka se kgone go ya go sepela ka maoto dithabeng. Ka gona re go dira ka mokgwa o fapanego. Re ya mafelong a ka ntle ao a sa nyakego mediro yeo e lapišago.”

Ee, balwetši ba boloka bokgoni bjo bo ba dirago gore ba hwetše tekanyo e itšego ya kgotsofalo bophelong. Go ithekgilwe ka mohuta wa bolwetši, ba bantši ba sa dutše ba ka thabela go bona gabotse le go kwa gabotse. Ge ba dutše ba ikwa ba kgona go laola dibopego tše fapanego tša bophelo bja bona, ba tla kgona go ba le boemo bjo bo leka-lekanego bja bophelo.

Go Swaragana le Maikwelo a Thata

Karolo ya bohlokwa ya go lebeletšana le ona e akaretša go ithuta kamoo o ka laolago maikwelo a gobatšago. A mangwe a ona ke pefelo. Beibele e lemoša gore motho a ka ba le lebaka la go befelwa. Lega go le bjalo, e re kgothaletša  gape gore re “diege go galefa.” (Diema 14:29, NW) Ke ka baka la’ng e le gabohlale go dira se? Go ya ka puku e nngwe ya ditšhupetšo, pefelo “e ka go onatša ya go dira gore o be bogale goba ya go lebiša gore o bolele dilo tše bohloko tšeo o itsholago ka tšona ka morago.” Gaešita le go bolela ka pefelo gatee go ka baka tshenyo yeo e ka tšeago lebaka le letelele go loka.

Beibele e lemoša gore: “Letšatši le se dikêlê Lè sa xalefile.” (Ba-Efeso 4:26) Ka mo go lego molaleng, re ka se dire selo bakeng sa go diegiša go sobela ga letšatši. Eupša re ka gata megato bakeng sa go lokiša ‘boemo bja rena bja go galefa’ kapejana e le gore re se ke ra tšwela pele re ikgobatša gotee le ba bangwe. E bile gantši o kgona go lokiša boemo kaone kudu ge o kokobetše.

Go fo swana le lapa le lengwe le le lengwe, le la gago ka ntle le pelaelo le tla ba le dinako tša mathata le tša lethabo. Ba bantši ba hwetša gore ba kgona go lebeletšana le boemo bjo kaone ge ba boledišana le motho yo mongwe goba motho yo mongwe yo a nago le kwelobohloko le yo a kgomegago ka ba bangwe. Se ge e le gabotse e be e le phihlelo ya Kathleen. Mathomong o ile a hlokomela mmagwe yo a bego a e-na le kankere, gomme ka morago ya ba monna wa gagwe, yo a bego a tlaišwa ke kgateletšego e šoro gomme mafelelong ya ba bolwetši bja Alzheimer. O dumela ka gore: “E bile mothopo wa kimollo le khomotšo go nna ge ke be ke kgona go boledišana le bagwera bao ba kwešišago.” Rosemary, yo a ilego a hlokomela mmagwe nywaga e mebedi o a dumela. O re: “Go boledišana le mogwera yo a botegago go nthušitše gore ke boloke teka-tekano ya-ka.”

Lega go le bjalo, o se ke wa makala ge o ka se kgone go thibela megokgo ge o dutše o bolela. Puku ya A Special Child in the Family e re: “Go lla go lokolla kgohlano le bohloko, e bile go go thuša go lebeletšana le manyami a gago.” *

Boloka Boemo bjo bo Nepagetšego bja Kgopolo

Kgoši e bohlale Salomo o ngwadile gore: “Kganyogo ya gago ya go phela e ka go phološa ge o babja.” (Diema 18:14, Today’s English Version) Banyakišiši ba mehleng yeno ba lemogile gore ditebelelo tša balwetši—go sa šetšwe gore ba na le boemo bjo nepagetšego goba bjo bo fošagetšego—gantši di tle di tutuetše dipoelo tša kalafo ya bona. Ka gona, lapa le ka dula bjang le na le pono e nepagetšego go bolwetši bja nako e telele?

Ge a dutše a sa hlokomologe bolwetši, malapa a lebeletšana gakaone le bjona ge a lebiša tlhokomelo dilong tšeo a sa dutšego a kgona go di dira. Tate yo mongwe o dumela ka gore: “Boemo bo ka go dira gore o be le boemo bjo fošagetšego  e le ruri, eupša o swanetše go lemoga gore o sa dutše o e-na le mo gontši. O sa dutše o e-na le bophelo, ba geno le bagwera ba gago.”

Gaešita le ge bolwetši bjo šoro bo sa swanela go tšewa ga bohwefo, metlae e agago e thuša bakeng sa go thibela moya wa go letela tše mpe. Metlae ya ba ga Du Toit yeo e dulago e lokile e bontšha ntlha yeo. Collette, yo e lego kgaetšedi ya mafelelo ya Neil du Toit o hlalosa gore: “Ka baka la gore re ithutile go lebeletšana le maemo a itšego, re ka sega dilo tšeo di re diragalelago tšeo go ba bangwe di ka bonalago di befediša kudu. Go dira bjalo go thuša e le ka kgonthe bakeng sa go imolla bosodi.” Beibele e re kgonthišetša gore “pelo e thabilexo ké sehlare-hlare.”—Diema 17:22.

Ditekanyetšo ka Moka tše Bohlokwa tša Moya

Karolo ya bohlokwa ya bophelo bjo bobotse bja Bakriste ba therešo e akaretša ‘go tliša dikgopelo tša bona pele ga Modimo ka kgopelo le ka tebogo.’ Mafelelo a bjalo ka ge a holofeditšwe ka Beibeleng ke gore: “Khutšô ya Modimo, ye e fetaxo thlaoloxanyô yohle, a e bolokê dipelo tša lena le ’kxopolô tša lena.” (Ba-Filipi  4:6, 7) Ka morago ga go fetša nywaga yeo e ka bago 30 a hlokomela bana ba babedi bao ba bego ba babja o šoro, mma yo mongwe o re: “Re ithutile gore Jehofa o a go thuša gore o lebeletšane le boemo. O go phološa e le ka kgonthe.”

Go feta moo, ba bantši ba matlafatšwa ke dikholofetšo tša Beibele tša lefase la paradeise leo le se nago bohloko le tlaišego. (Kutollo 21:3, 4) Braam o re: “Ka baka la malwetši a šoro ao lapa la rena le ilego la lebeletšana le ona, re ile ra hwetša morero o okeditšwego kholofetšong ya Modimo ya gore ‘Ke mo dixôlê di tl’o xo taboxa bo-ka thsêpê, xwa tlo hlalala ’leme la semuma.’” Go fo swana le ba bangwe ba bantši, ba ga Du Toit ba fagahletše ka phišego nakong yeo ka yona Paradeiseng ge mo “xo ba ba axilexo fá[o] xo ka se bê le e a rexo: Ke a babya!”—Jesaya 33:24; 35:6.

E-ba le sebete. Bohloko le matshwenyego tšeo di imelago batho ke karolo ya bohlatse bja gore maemo a kaone a kgaufsi. (Luka 21:7, 10, 11) Lega go le bjalo, mo nakong ye, mehlala ya bahlokomedi le balwetši e ka hlatsela gore Jehofa e le ka kgonthe ke “Yêna Ra-dikxauxêlô, Modimo wa khomotšô yohle.”—2 Ba-Korinthe 1:3, 4.

[Mongwalo wa ka tlase]

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 16]

Dipotšišo Tšeo Lapa le ka di Botšišago Ngaka

• Bolwetši bo tla gola bjang, gomme ka mafelelo afe?

• Ke dika dife tšeo di tla bago gona, gomme di ka laolwa bjang?

• Ke mekgwa efe e mengwe yeo e lego gona bakeng sa kalafo?

• Ke ditla-morago dife tše kotsi tšeo di ka bago gona, dikotsi le mehola ya dikalafo tše fapa-fapanego?

• Ke eng seo se ka dirwago bakeng sa go kaonefatša boemo, le gona ke eng seo se ka phengwago?

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 19]

Kamoo o ka Thekgago ka Gona

Batho ba bangwe ba ka phema go etela goba go nea thušo ka gobane ba sa tsebe seo ba tla se bolelago goba kamoo ba ka swaraganago le boemo ka gona. Ba bangwe e ka ba bao ba ikgogomošago gomme ka go gapeletša seo ba bonago se ka thuša, go ka tlaleletša kgateletšong yeo lapa le e kwago. Ka gona, ke bjang motho a ka bago yo a nago le thekgo ka ntle le go tsenela ditaba tša ka sephiring tša bao ba nago le setho sa lapa seo se babjago o šoro?

Theetša ka kwelobohloko. Jakobo 1:19 e re: “Motho a a akxofišê xo kwa.” Bontšha go tshwenyega ka go ba motheetši yo botse le go dumelela ditho tša lapa go ithola merwalo ge e ba di nyaka go bolela. E ka ba tšeo di sekametšego kudu go dira bjalo ge e ba di nagana gore o na le ‘kwelo bohloko.’ (1 Petro 3:8) Lega go le bjalo, gopola gore ga go na batho ba babedi goba malapa ao a arabelago bolwetšing bjo šoro ka ditsela tše swanago. Ka gona, Kathleen yo a ilego a hlokomela mmagwe le monna wa gagwe yo a bego a babja o šoro o re: “O se ke wa nea keletšo ka ntle le ge o tseba e le ka kgonthe se sengwe le se sengwe mabapi le bolwetši goba boemo.” (Diema 10:19) Le gona gopola gore gaešita le ge o na le tsebo e itšego ka taba ye, molwetši le lapa ba ka phetha go se nyake goba go se amogele keletšo ya gago.

Nea thušo e šomago. Ge o dutše o lemoga maikwelo a lapa a go nyaka go ba le sephiri, e ba yo a hwetšagalago go bona ge ba go nyaka e le ka kgonthe. (1 Ba-Korinthe 10:24) Braam, yo a bego a dutše a tsopolwa lelokelelong le ka moka o re: “Thušo ya bagwera ba rena ba Bakriste e be e le e makatšago. Ka mohlala, ge re be re robetše sepetlele ka baka la boemo bjo hlobaetšago bja Michelle, re be re dula re e-na le bagwera ba rena ba magareng ga ba bane le ba tshelelago ba dula le rena bošego ka moka. Le ge e le neng ge re be re nyaka thušo, e be e le gona.” Mosadi wa Braam, Ann o oketša ka gore: “E be e le marega a tonyago kudu, gomme ka lebaka la dibeke tše pedi re be re newa sopo e fapa-fapanego letšatši le lengwe le le lengwe. Re be re fepša ka sopo e fišago le lerato le lentši le borutho.”

Rapela le bona. Ka dinako tše dingwe, go fo ba go e-na le mo go nyenyane goba go se na selo seo e lego sa kgonthe seo o ka se dirago. Lega go le bjalo, e nngwe ya dilo tšeo di kgothatšago kudu e tla ba go abelana kgopolo ya Mangwalo yeo e agago goba thapelo e tšwago pelong le balwetši gotee le malapa a gabo bona. (Jakobo 5:16) Nicolas wa nywaga e 18, yo mmagwe a tlaišwago ke kgateletšego e šoro, o re: “O se ke wa tšeela fase matla a go rapelela—gotee le—bao ba babjago o šoro le malapa a bona.”

Ee, mohuta o lokilego wa thekgo o ka dira mo gontši bakeng sa go thuša malapa go lebeletšana le kgateletšo ya bolwetši bjo šoro. Beibele e e bea ka tsela ye: “Moxwêra ké moratwa wa ka mehla; ké ngwan’ešo e a ntswáletšwexo wa mohla wa tlalêlô.”—Diema 17:17.

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 20]

Ge Bolwetši e le bjo bo Bolayago

Malapa a mangwe a ka fo ba a sa rate go bolela ka lehu leo le batamelago la moratiwa yo a babjetšago go hwa. Lega go le bjalo, puku ya Caring—How to Cope e bolela gore “ge e ba o na le kgopolo e itšego ya seo o ka se letelago le seo o swanetšego go se dira, go ka thuša go kaonefatša maikwelo a go tlalelwa.” Gaešita le ge megato e lebanyago e ka fapana go ithekgile ka melao ya lefelong leo le ditlwaelo, tše dingwe tša ditšhišinyo tšeo lapa le ka di hlahlobago ge le hlokometše moratiwa wa bona yo a babjetšago go hwa ka gae ke tše.

Pele ga Nako

1. Botšiša ngaka seo se swanetšego go letelwa matšatšing le diiring tša mafelelo le seo se swanetšego go dirwa ge e ba lehu le direga bošego.

2. Dira lelokelelo la bao go tla nyakegago gore ba tsebišwe ka lehu.

3. Ela hloko dikgetho tša poloko:

• Dikganyogo tša molwetši ke dife?

• Go bolokwa goba go fišwa? Bapetša ditefelo le ditirelo tša balaodi ba fapanego ba poloko ya bahu.

• Poloko e tla ba neng? Dumelela nako ya go dira ditokišetšo tša dinamelwa.

• Ke mang yo a tla swarago poloko goba tirelo ya segopotšo?

• E tla swarelwa kae?

4. Gaešita le ge a robetše, molwetši a ka lemoga seo se bolelwago le go dirwa go mo dikologa. Hlokomela gore o se ke wa bolela selo se sengwe pele ga gagwe seo o sa nyakego gore a se kwe. O ka nyaka go mo kgonthišetša ka polelo e boleta le ka go mo swara ka seatla.

Ge Moratiwa a E-hwa

Dilo tše dingwe tšeo ba bangwe ba ka di dirago go thuša lapa ke tše:

1. Dumelela lapa nako e lekanego gore le be nnoši le mohu e le gore le ka kgona go lebeletšana le lehu.

2. Rapela le lapa.

3. Ge e ba lapa le go loketše, le ka thabela thušo go tsebišeng tše latelago:

• Ngaka bakeng sa go kgonthišetša lehu le go nea lengwalo la bohlatse la lehu.

• Molaodi wa poloko ya bahu, motšhari, goba mo go fišetšwago bahu go hlokomela setopo.

• Ba leloko le bagwera. (Ka bohlale o ka bolela selo se swanago le se: “Ke leditše mabapi le [leina la molwetši]. Ke maswabi go le botša gore ke le swaretše ditaba tše di nyamišago. Bjale ka ge le tseba, o ile a lwantšhana le [bolwetši] ka lebakanyana, gomme o hlokofetše [neng le gona kae].)

• Ofisi ya dikuranta bakeng sa go bega tsebišo ya lehu ge e ba le kganyoga.

4. Lapa le ka rata go sepela le yo mongwe bakeng sa go ba thuša go feleletša dithulaganyo tša poloko.

[Seswantšho go letlakala 17]

Ditho tša lapa di swanetše go dira ka mo di ka kgonago go boloka boemo bjo bo leka-lekanego bja bophelo

[Seswantšho go letlakala 18]

Go rapela le lapa go ka ba thuša gore ba lebeletšane le boemo ka katlego