Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Aspirin—Na ke Swanetše go E-nwa ka Mehla Goba ga ke a Swanela?

Aspirin—Na ke Swanetše go E-nwa ka Mehla Goba ga ke a Swanela?

Aspirin—Na ke Swanetše go E-nwa ka Mehla Goba ga ke a Swanela?

Se se latelago ke tiragalo ya kgonthe yeo e hlalositšwego ke ngaka. E bontšha bothata bja ka mehla.

LAPA ka moka le be le tshwenyegile. Gona bjale gaešita le ngaka e be e tshwenyegile. Ngaka e itše: “Ge e ba go tšwa madi ga gagwe go sa emiše ka pela, re ka swanela ke go naganišiša ka tšhelo ya madi.”

Monna o be a lahlegelwa ke madi ganyenyane-ganyenyane ka mala lebaka la dibeke tše sego kae, e bile bothata bo be bo hlahlobilwe e le go fiša ga mpa goba go keka ga mpa. Ngaka yeo e gakanegilego e ile ya botšiša gore: “Na o kgodišegile gore ga o nwe dihlare le ge e le dife?”

Monna o ile a re: “Aowa. Ke feela seo se rekišwago ka ntle le taelo ya ngaka sa bolwetši bja-ka bja marapo.”

Kapejana ngaka e ile ya emiša ditsebe. “E re ke se bone.” Ge a hlahloba pampišana ya dilo tšeo di tswakilwego ka kelohloko o ile a hwetša seo a bego a se nyaka. Acetylsalicylic acid! Bothata bo rarolotšwe. Ge molwetši a emišitše go nwa di-aspirin tšeo di okeditšwego gomme a neilwe iron le dihlare tše dingwe tšeo di fodišago mala, go tšwa madi go ile gwa emiša gomme tekanyo ya madi a gagwe ganyenyane-ganyenyane e ile ya boela sekeng.

Sehlare Seo se Bakilego go tšwa Madi

Go tšwa madi ga mala le mogodu mo go bakwago ke sehlare ke bothata bjo bogolo bja tša kalafo lehono. Gaešita le ge dihlare tše dintši di ka kopanyeletšwa, bontši bja mathata a bjalo a tšwa go dihlare tše di dirišetšwago bolwetši bja marapo le mahlaba. Se se akaretša sehlopha sa dihlare seo se bitšwago nonsteroidal anti-inflammatory drugs, goba NSAIDS. Maina a ka fapana go ya ka dinaga.

Aspirin e gona go dihlare tše dintši tšeo di rekišwago ka ntle le taelo ya ngaka, e bile dinageng tše dintši go dirišwa ga letšatši le letšatši ga aspirin ke batho go oketšegile kudu nywageng ya morago bjale. Ke ka baka la’ng?

Go Fišegela Aspirin

Ka 1995 Harvard Health Letter e begile gore “mokgwa o tlwaetšwego wa go diriša aspirin o phološa maphelo.” Ge ba tsopola dinyakišišo tše sego kae tša lefase ka bophara tšeo di ilego tša bušeletšwa ka makga a mantši ga e sa le go tloga ka nako yeo, banyakišiši ba phethile ka gore: “Mo e nyakilego go ba yo mongwe le yo mongwe yo a kilego a ba le bolwetši bja pelo goba go hwa lehlakore, a tshwenywa ke go se be le madi a lekanego goba a ile a buiwa bakeng sa go hlomesetša megala-tšhika yeo e išago madi pelong o swanetše go nwa seripa se tee sa aspirin letšatši le letšatši ka ntle le ge mmele wa gagwe o arabela gampe taging.” *

Banyakišiši ba bangwe ba bolela ka mehola ya go nwa aspirin ka mehla bakeng sa banna ba fetago 50 bao ba lego kotsing ya bolwetši bja pelo le bakeng sa basadi bao le bona ba lego kotsing. Go feta moo, go na le dinyakišišo tšeo di bontšhago gore aspirin ya ka mehla e ka fokotša kotsi ya go hlaselwa ke kankere ya lela la mathomo le gore go e nwa kudu nako e telele go ka thuša go theoša tekanyo ya swikiri bolwetšing bja swikiri.

Aspirin e šoma bjang bakeng sa go nea mehola ye yeo e šišintšwego? Gaešita le ge re sa tsebe dilo ka moka, bohlatse bo bontšha gore aspirin e šoma bakeng sa go dira di-platelet tše di lego mading gore di kgomarele ganyenyane, ka gona e šitiša go bopega ga go kgahla ga madi. Mohlomongwe, se se thuša go thibela go thibana ga ditšhika tše dinyenyane tše di išago madi pelong le bjokong, ka tsela ye go thibela go senyega ga ditho tše bohlokwa.

Mo meholeng ye e naganelwago ya aspirin, ke ka baka la’ng batho ka moka ba sa e-nwe? Lebaka le lengwe ke gore, go sa na le mo gontši mo go sa tsebjego. Gaešita le tekanyo ye e swanetšego ga e tsebje gabotse. Lelokelelo la dikgetho go tloga go philisi ya bogolo bjo bo tlwaelegilego gabedi ka letšatši go ya go aspirin e tee ya bana letšatši le lengwe le le lengwe. Na tekanyo ya basadi e swanetše go ba e fapanego le ya banna? Dingaka ga di kgonthišege. Ge aspirin yeo e sa bonagalego ka maleng e lebelelwa e le e thušago ka tsela e itšego, mohola wa aspirin yeo e dirilwego ka ntle le acid e sa dutše e le ngangišano.

Mabaka a Temošo

Gaešita le ge ka molao aspirin e le selo sa tlhago—ma-India a Amerika a hweditše metswako ya aspirin go matswamathi a mohlare wa moduwane—e na le ditla-morago tše dintši tše di sa kgahlišego. Ka ntle le taba ya gore bathong ba bangwe e baka mathata a go tšwa madi, go na le mathata a mangwe a mantši a kgonegago ka aspirin, go akaretša go ganwa ke aspirin bathong bao mmele ya bona e sa dumelego aspirin. Ka mo go lego molaleng, go dirišwa ga aspirin ka mehla ga se ga mang le mang.

Lega go le bjalo, motho yo a lego kotsing ya go hlaselwa ke bolwetši bja pelo, go hwa lehlakore goba dilo tše bohlokwa tšeo di bakago kotsi a ka nyaka go botšiša ngaka ya gagwe mabapi le dikotsi le mehola ya go diriša aspirin ka mehla. Ke therešo gore molwetši o tla nyaka go kgonthišetša gore ga a na mathata a go tšwa madi, go se kgone go kgotlelela aspirin, mathata a mpa goba a akaretšago mala le mogodu. Mathata a mangwe a kgonagalago goba go arabela ga kalafo go swanetše go boledišanwa le ngaka pele go ka thongwa kalafo.

Bjalo ka ge go boletšwe pele, aspirin le dihlare tše swanago le aspirin di rwele kgonagalo e kotsi ya go tšwa madi. E bile go tšwa madi moo e ka ba mo go fapa-fapanego, go ka se be molaleng kapejana, e bile go hlatlamana ganyenyane-ganyenyane ka morago ga nako. Dikalafo tše dingwe le tšona di nyaka gore di elwe hloko ka šedi, kudu-kudu dihlare tše dingwe tšeo di thibelago go tsenwa ke bolwetši. Kgonthišetša gore o tsebiša ngaka ya gago ge e ba o diriša e nngwe ya tšona. Gantši e tla ba bohlale go emiša go diriša dihlare pele ga go buiwa. Mohlomongwe gaešita le go lebelela tekanyo ya madi laporatoring go ka thuša.

Ge e ba re nyaka go itšhireletša mathateng a nakong e tlago, re tla ela hloko seema sa Beibele seo se rego: “Mohlale ó bôna dikotsi di s’e-tla, a khuta; ba mašilô ba a feta, ba y’o hlaka.” (Diema 22:3) Tabeng ye ya kalafo, anke re beng gare ga ba bohlale e le gore re se ke ra tlaišwa ke go lahlegelwa ke maphelo a rena.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 11 Phafoga! ga e kgothaletše mohuta le ge e le ofe wa kalafo.

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 20, 21]

Bao ba ka Naganišišago ka go nwa Aspirin ka Mehla

● Batho bao ba nago le bolwetši bja tšhika yeo e išago madi mošifeng wa pelo goba ditšhika tšeo e lego tše tshesane tša go iša madi hlogong (methapo e megolo ya madi mo molaleng).

● Batho bao ba ilego ba ba le go hwa lehlakore ga thrombotic (mohuta wo o bakwago ke go kgahla ga madi) goba transient ischemic attack (mohuta o mokopana o swanago le go hwa lehlakore).

● Banna ba nywaga e fetago 50 bao ba nago le seka se tee goba tše pedi tša dilo tše di bakago kotsi tše di latelago bakeng sa bolwetši bja methapo ya pelo le madi: go kgoga, bolwetši bja madi a magolo, bolwetši bja swikiri, tekanyo e phagamego ya cholesterol, HDL e tlase ya cholesterol, go nona kudu, go dirišwa gampe ga dino-tagi, histori ya lapa ya bolwetši bja mešifa yeo e išago madi pelong (go hlaselwa ke bolwetši bja pelo pele ga nywaga e 55) goba go hwa lehlakore le mokgwa wa go phela ka go dula.

● Basadi ba nywaga ya ka godimo ga e 50 bao ba nago le dilo tšeo di bakago kotsi tše pedi goba tše di fetago tšeo.

O ka kganyoga go boledišana le ngaka ya gago pele ga ge o ka dira diphetho le ge e le dife tabeng ye.

[Mothopo]

Mothopo: Consumer Reports on Health